Tiskane izdaje
Ljubljana – Podatki še niso dokončni, vendar je bilo do julija letos na upravnih enotah vloženih le 617 prošenj, čeprav statusa nima okoli 13.000 oseb.
Spremenjeni zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji je namreč osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, omogočil pridobitev statusa za nazaj od izbrisa dalje, ureditev statusa otrok izbrisanih in pridobitev statusa za nazaj tistim, ki so kasneje pridobili slovensko državljanstvo, ne da bi jim bilo pred tem izdano dovoljenje za stalno prebivanje.
Upravne enote so prejele 501 prošnjo, ki so jo vložili izbrisani, 41 prošenj otrok izbrisanih in 75 prošenj državljanov drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso bili izbrisani. V triletnem obdobju je bilo na vseh upravnih enotah vloženih tudi 533 prošenj za izdajo posebne odločbe za obdobje za nazaj. Od tega so 100 prošenj vložili izbrisani, 33 prošenj otroci izbrisanih in 400 prošenj državljani Slovenije, ki so bili pred pridobitvijo državljanstva izbrisani iz registra stalnega prebivalstva.
Od uveljavitve zakona so upravne enote izdale 135 dovoljenj za stalno prebivanje (od tega 100 izbrisanim, 13 otrokom izbrisanih in 22 drugim), 169 prošnjam ni bilo ugodeno, o 313 prošnjah pa še ni bilo odločeno. Izdanih je bilo 109 posebnih odločb po uradni dolžnosti in 369 posebnih odločb na prošnjo stranke (71 prošnjam ni bilo ugodeno, o 93 prošnjah še ni bilo odločeno).
Razlog za zavrnitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje je bila največkrat ugotovitev, da so prosilci, ki so bili sicer izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, Slovenijo prostovoljno zapustili že pred izbrisom. Ugotovljeno je tudi bilo, da njihov odhod iz Slovenije v druge države in prebivanje tam ni bilo posledica izbrisa. Dovoljenja za stalno prebivanje tudi niso dobile osebe, ki so bile obsojene na zaporno kazen najmanj treh let ali so bile obsojene za dejanja zoper Slovenijo.
Medtem se je iztekel tudi rok, namenjen javni obravnavi predloga zakona o odškodninski shemi, ki bi jo morala, v skladu z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice, Slovenija uveljaviti že do 26. junija letos. Zakon bo vlada obravnavala predvidoma v četrtek. Po njem bodo povračilo škode prejele le osebe, ki so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje oziroma ki so dobile državljanstvo. Po besedah ministra za notranje zadeve je takšnih oseb okoli 10.000. Spomnimo, da je bilo ob sprejetju zakona ugotovljeno, da je bilo izbrisanih 25.671 oseb. S predlogom zakona se zato izbrisani ne strinjajo, saj menijo, da bi morala država povrniti škodo vsem izbrisanim, ne le tistim, ki so pridobili izdajo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma državljanstvo. Krivica je bila namreč povzročena vsem – tudi tistim, ki se ne želijo vrniti v Slovenijo.
