Tiskane izdaje
Ljubljana - Potem ko je obsojenemu prvaku SDS Janezu Janši na podlagi zakona minuli teden prenehal poslanski mandat, je Janša preko odvetniške pisarne Matoz na ustavno sodišče že vložil pritožbo zaradi odvzema mandata. Janša predlaga tudi začasno odredbo, torej da se mu do odločitve dovoli opravljanje mandata, izhaja iz pritožbe, ki jo je pridobila STA.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v petkovi izjavi novinarjem pojasnil, da pritožbeni postopki glede Janševega mandata potekajo, ni pa želel povedati, kje in kakšni. Janšev odvetnik Matoz za STA doslej ni bil dosegljiv in na vprašanja o postopkih v zvezi z Janšo ni odgovoril.
Ustavno sodišče se še ni odzvalo
»V konkretnem primeru strogo formalno sicer res ne gre za spor o potrditvi mandata (mandat je pritožniku bil potrjen) temveč za odvzem mandata (natančneje ugotovitev o prenehanju mandata), kar pa je po svoji vsebini glede na razloge odvzema, ki so nastali že pred potrditvijo mandata oziroma že pred potrditvijo kandidature, v konkretnem primeru, vsebinsko povsem izenačeno. Odvzem mandata posega v samo bistvo volilne pravice, zato mora biti pritožniku zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo, ki pa ga pritožniku lahko zagotovi le ustavno sodišče,« je prepričan Janša.
V pritožbi pojasnjuje tudi razloge za to, da se je za ustavno pritožbo odločil še pred izčrpanjem vseh izrednih pravnih sredstev, torej pred možnostjo upravnega spora. Meni namreč, da bi bilo takšno pravno varstvo povsem neučinkovito, učinkovitost preizkusa pritožb v volilnih zadevah pa je eno izmed temeljnih jamstev svobodnih in poštenih volitev. Kot primer neučinkovitosti pravnega varstva Janša izpostavlja njegovo upravno tožbo zoper poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki še ni rešena.
Janša sodišče prosi, naj zadevo obravnava absolutno prednostno in v skladu z določili 58. člena zakona o ustavnem sodišču zadrži izvršitev sklepa DZ. Pritožniku namreč, kot pojasnjujejo v pritožbi, nastaja nenadomestljiva škoda »z očitnim nezakonitim posegom v temeljne človekove pravice«.
V pritožbi je med drugim navedeno, da DZ ni nedopustno posegel le v pasivno volilno pravico pritožnika, temveč tudi v aktivno volilno pravico volivcev, ki so na volitvah oddali glas za pritožnika. Okoliščina, da je bil pritožnik pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, kar je bilo nesporno znano že ob njegovi kandidaturi, bi po navedbah v pritožbi lahko vplivala na pritožnikovo morebitno neizvoljivost, nikakor pa ta okoliščina ne more vplivati na odvzem - prenehanje mandata po potrditvi.
V kolikor bi se razlogi za prenehanje mandata, določeni v 9. členu zakona o poslancih, raztezali tudi na situacije, ki so nastale pred nastopom funkcije poslanca, se posamezniku, ki je bil izvoljen, mandat ne bi smel potrditi, ocenjujejo v pritožbi. Navajajo še, da je bil odvzem mandata povsem politično dejanje in »gre za svojevrstno politično izločanje tekmecev po končani volilni tekmi«.
Ustavno sodišče se na pritožbo še ni odzvalo.
