Javni sektor se približuje dogovoru

Sindikati vztrajajo pri zniževanju števila zaposlenih z nenadomeščanjem, nikakor pa ne z odpuščanjem.

Objavljeno
04. julij 2014 11.09
K. V., Delo.si/STA
K. V., Delo.si/STA
Ljubljana - Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja so se danes precej približali dogovoru o ukrepih za leto 2015, piše Slovenska tiskovna agencija. Glede ključne točke - znižanja števila zaposlenih v javnem sektorju za 1,5 odstotka na letni ravni - se bodo zdaj izrekali v sindikatih. Če bi na to pristalo dovolj sindikatov, naj bi obstaja možnost podpisa dogovora v prihodnjem tednu.

Notranji minister, ki opravlja tekoče posle, Gregor Virant je po pogajanjih pojasnil, da bi se v skladu z dogovorom vsi ukrepi, ki veljajo letos, podaljšali v prihodnje leto. Sprostili bi le napredovanja za tiste, ki so že dolga leta v izhodiščnem plačnem razredu, nekateri že od leta 2008.

Medtem ko je vladna stran sprva predlagala, da bi v letošnjem letu predvideno enoodstotno znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju za prihodnje leto dvignili na dva odstotka, je njen zadnji predlog pri odstotku in pol.

A kot je pojasnil vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, nekateri sindikalni predstavniki za pristanek na tak vladni predlog niso imeli mandata in bodo o tem morali odločati organi sindikatov, ki bodo sklicani v začetku prihodnjega tedna.

Virant njihov odgovor pričakuje do srede. Če se jih bo s predlogom strinjalo dovolj, bi o tem v sredo ali četrtek odločala še vlada in ga - če bo upoštevala njegov predlog - tudi sprejela. V tem primeru bi po njegovih besedah v četrtek dogovor lahko podpisali, hkrati pa bi podpisali tudi anekse h kolektivnim pogodbam, v katere bi prelili vsebino dogovora.

Za podaljšanje veljavnosti spremenjene plačne lestvice pa bo potrebno sprejeti še novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Po Štrukljevih besedah bi zato v aneksu h kolektivni pogodbi za javni sektor predvideli odložni pogoj, po katerem v primeru nesprejetja novele velja tisto, kar velja sedaj, pred podpisom dogovora.

Kot pravi Virant, bi bila novela zakona v državnem zboru lahko sprejeta kadarkoli do konca leta. Za dogovor pa po Virantovih besedah predčasne parlamentarne volitve, ki bodo čez deset dni, niso ovira, saj zadostuje, da besedilo sporazuma potrdi vlada.

»V vsakem primeru pa mislim, da bo lahko naslednja vlada vesela, da nam je uspelo že sedaj podaljšati ukrepe v naslednje leto. Zavedati se namreč moramo, da če teh ukrepov ne bi podaljšali, bi naslednjo vlado z novim letom čakala finančna tempirana bomba v višini prek 300 milijonov evrov, ker bi ukrepi nehali veljati,« je dodal.

Ob kršitvi dogovora plačana stavka

Sicer pa so po Štrukljevih besedah sindikati dobili tudi zagotovilo, da bi bila v primeru kršitev tega dogovora stavka plačana. Pri zniževanju števila zaposlenih pa je sindikalna stran vztrajala pri ohranitvi formulacije, da gre za zniževanje števila zaposlenih z nenadomeščanjem, nikakor pa ne za odpuščanja iz poslovnih razlogov.

Podpis vlade pod dogovor, ki bi bil objavljen v uradnem listu, bi zavezoval vsako vlado, pravi Štrukelj. So pa tudi sindikati po njegovih besedah zainteresirani, da imajo za prihodnje leto predvidljivo situacijo. Po volitvah bo stekel proces oblikovanja nove vlade, časovna stiska, ker bi se vse morali dogovoriti do konca leta, pa bi lahko prinesla tudi zelo konfliktne razmere med sindikati in vlado, česar si ne želijo.

Virant računa, da bi na podlagi teh ukrepov lahko zmanjšali plačno maso v javnem sektorju tako, da bi bila v skladu s sprejetim proračunom. Kot pravi, so možni tudi še kakšni organizacijski ukrepi, recimo racionalno odrejanje nadur, pripravljenosti, ipd. Po zakonu o izvrševanju proračuna pa je možno v primeru, da zmanjka denarja pri plačah, dva odstotka prerazporediti z materialnih sredstev.