Tiskane izdaje
»Ni pa na prvi pogled nikakršnih ocen, da bi prihajalo do nepravilnosti, saj je to nenazadnje nadzirala tudi Evropska komisija in je šlo skozi vrsto preverjanj,« je v izjavi novinarjem povedal minister za javno upravo in podpredsednik vlade Koprivnikar, ki je zaradi odsotnosti premierja Mira Cerarja vodil današnjo sejo.
Banka Slovenije je del institucije Evropske centralne banke, vlada pa se po njegovih besedah v njene odločitve ne more neposredno vmešavati. S tem je odgovoril tudi na vprašanje glede odgovornosti vlade, ki je potrdila sklepe, ki jih je predlagala Banka Slovenije. A Koprivnikar za zdaj ne govori o možnosti, ali bi morda spremenili zakonodajo v smislu večjega nadzora nad osrednjo banko.
Židan: Računsko sodišče bi moralo pregledali delovanje
Po ocenah predsednika SD Dejana Židana pa bi moralo računsko sodišče vztrajati pri svoji pravici, da lahko revidira delovanje osrednje banke. Tudi Židan je izpostavil, da si bo mnenje o vseh očitkih Banki Slovenije bolj podrobno ustvaril potem, ko bo slišal Jazbečeva pojasnila. Guverner je po njegovih besedah pogosto prihajal, ko je bilo treba bankam pomagati. Zato verjame, da bo pojasnila dal tudi zdaj, ko vlado zanimajo nekatere podrobnosti. Predsednik SD se sicer ne izreka o tem, ali bi bilo treba razkriti metodologijo za ugotavljanje bančne luknje, saj ne ve, ali je to povsem v skladu s pravim redom EU. Vendar pa se sam zavzema za transparentnost.
V zadnjih dneh so v javnosti precej prahu dvignili očitki v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi Banke Slovenije pri ukrepih za sanacijo bank konec leta 2013 in lani. Jazbec je očitke, da so prirejali dokumente in manipulirali s podatki, včeraj zavrnil in predstavil potek takratnih dogodkov in odločitev. Politične stranke pa so se zavzele za preiskavo okoliščin.
Erjavec: Vlada se opira na podatke BS
Tedaj bodo lahko ugotavljali tudi odgovornost osrednje banke, menijo v koalicijskih strankah. Za zdaj pa tudi prvak DeSUS Karl Erjavec in predsednik SD Dejan Židan pravita, da nimata razloga za dvom v vodstvo Banke Slovenije. Če se bo izkazalo, da so bile nepravilnosti, pa je po Erjavčevih besedah jasno, da bo DZ terjal odgovornost Jazbeca. Vlada je bila pri odločitvah glede dokapitalizacije vezana na podatke osrednje banke, je glede odgovornosti nekdanje vlade povedal tudi Erjavec. Sam je sicer še v sredo izpostavil vprašanje, ali je bilo treba banke dokapitalizirati v takšnem obsegu, danes pa ne verjame, da je bančna luknja manjša oz. se prej kot to boji, da je večja. Po njegovih ocenah je bila dokapitalizacija ustrezna, »a če bodo banke spale, nismo nič storili.«
Tako je Erjavec podprl tudi možnost začasne zaustavitve prodaje NKBM, kar je danes predlagal poslanec njegove stranke Uroš Prikl. »Glede na dvome in sume, ki se pojavljajo v javnosti, bi bilo prav, da se ti postopki začasno ustavijo in se pregleda, kako je potekala dokapitalizacija,« je povedal Erjavec. Dodal je, da je v tem delu odgovornost Banke Slovenije, saj je na seji, ko je vlada sprejemala sklep o dokapitalizaciji, sodeloval tudi guverner. Sicer pa je Erjavec še enkrat opozoril, da morajo organi pregona bolj intenzivno voditi postopke zoper odgovorne v bankah, ki so omogočili bančno vrzel, pri čemer opozarja na tajkunske zgodbe.
