Jugovzhod Evrope ni več tako problematičen kot drugi deli sveta

Humanitarne organizacije niso dovolj hitre, da bi lahko sproti očistile vsako nanovo postavljeno minsko polje.

Objavljeno
04. april 2017 17.58
ITF
Jure Kosec
Jure Kosec

Ljubljana - Po razmeroma dolgem obdobju upadanja števila žrtev min in drugih eksplozivnih ostankov vojne se to v zadnjih letih spet povečuje. Ravno tako se povečuje onesnaženost z minami, ki ogrožajo življenja ljudi v kar 64 državah. 

»Na svetu imate sedaj res manj držav, ki so v vojni, je pa zato količina orožja v uporabi večja, kot je bila pred nekaj leti oziroma desetletji,« je statistiko pojasnil veleposlanik Damjan Bergant, direktor ITF - ustanove za krepitev človekove varnosti, ki je ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nevarnosti min skupaj s sodelavci na Prešernovem trgu v središču Ljubljane predstavljal delo humanitarne organizacije. Kampanja Posodi svojo nogo, s katero ITF že več let spodbuja javnost, da pokaže solidarnost z žrtvami min, je tokrat imela dodaten namen: zbiranje denarja za pomoč 12-letni ukrajinski deklici Nataliji, ki je bila ranjena med spopadi na jugovzhodu države.

Podatki ITF iz leta 2015 kažejo, da je bilo zaradi min in drugih eksplozivnih teles na svetu poškodovanih 6461 ljudi, od katerih je bila večina civilistov. Vsaj 1672 jih je pri tem izgubilo življenje. Med vsemi žrtvami je bilo kar 1072 otrok. Kljub temu, da je humanitarnim delavcev uspelo očistiti 171  kvadratnih kilometrov ozemlja (na njem bi lahko postavili skoraj 24.000 nogometnih igrišč), je bila lani minsko onesnažena še vedno tretjina vseh držav. Število držav, kjer so bile uporabljene mine, je v letu dni iz 61 naraslo na 64.

Po Bergantovih besedah humanitarne organizacije niso dovolj hitre, da bi lahko sproti očistile vsako nanovo postavljeno minsko polje. Toda težava ni le v hitrosti, temveč tudi v zbiranju potrebnih finančnih sredstev. Količina denarja, namenjega za protiminsko delovanje na svetu, je leta 2015 upadla za skoraj četrtino v primerjavi s prejšnim letom, na vsega 471 milijonov ameriških dolarjev. ITF v tem primeru izstopa iz povprečja, saj je v enakem obdobju uspela zbrati za 29 milijonov donacij, in s tem za skoraj polovico presegla rezultate leta 2014. »Očitno podatki govorijo to, kar govorijo,« je pojasnil direktor, ki je nad globalnim upadom financiranja presenečen. »Kolikor spremljam naše sorodne inštitucije, imajo kar zadosti dela. Dejstvo je, da tega nikoli ne zmanjka.«

Kampanja Posodi svojo nogo 2017 z Zlatanom Čordićem - Zlatkom. Video: Youtube/ITFfund

Regija na boljšem

Od začetka veljavnosti ottawske konvencije leta 1999, ki je prepovedala uporabo, skladiščenje, proizvodnjo in transport protipehotnih min, se je boj proti minam odvil v pozitivno smer. Pred vstopom v novo tisočletje se je število žrtev min in ostankov eksplozivnih teles približalo 10.000 na leto. V naslednjih 13 letih se je zmanjšalo na vsega 3300, preden je pred kratkim ponovno poskočilo.

Med regijami, v katerih je bil napredek najbolj opazen, je Jugovzhodna Evropa. Razminiranje v Bosni in Hercegovini sicer poteka počasneje, kot je bilo sprva predvideno in se bo po napovedih zavleklo čez prvotni rok, ki se izteče leta 2019. »Storili bomo vse, da bomo preostale mine čim prej uničili. V globalnem kontekstu naša regija kljub temu iz leta v leto napreduje,« je še pojasnil Bergant. Jugovzhod Evrope ni več tako problematičen kot nekateri drugi deli sveta. Pri ITF med najbolj rizičnimi državami izpostavljajo Angolo, Kolumbijo, Ukrajino ali Afganistan.