Tiskane izdaje
Bruselj – »Evropska komisija podpira nadaljevanje dela arbitražnega tribunala.« To sta v pismu slovenskemu premieru Miru Cerarju in njegovemu hrvaškemu kolegu Zoranu Milanoviću zapisala predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in njen podpredsednik Frans Timmermans.
Pozdravila sta ponovno vzpostavitev arbitražnega senata. Tudi vsa nastala vprašanja bi bilo po njunem mnenju smotrno urejati v okviru mehanizmov arbitražnega sporazuma. Pričakujeta tudi, da bosta stranki spoštovali odločitve sodišča.
Po besedah Timmermansa je očiten interes Bruslja, da bi članice reševale mejne spore. Arbitraža da je dobra pot za reševanje.
»Pravo EU se laže izvaja, če vemo, kje poteka meja,« je povedal. To naj bi bilo v interesu pravne varnosti obeh strani, pa tudi nemotenega in učinkovitega izvajanja prava EU.
Četudi evropska komisija ni stranka v arbitražnem postopku, je zainteresirana, da se spor hitro reši.
»Pozitivno znamenje bi bilo, če bi se arbitraža vrnila v tirnice,« je povedal Timmermans. Rešitev je po njegovih besedah v interesu tako obeh članic kot tudi EU. To je po njegovih besedah duh, v katerem sta z Junckerjem napisala pismo Cerarju in Milanoviću. Od obeh strani pričakuje, da bosta delovali v duhu iskrenega sodelovanja.
Milanović v odgovoru Evropski komisiji: Iz postopka smo izstopili
Hrvaški premier Zoran Milanović je danes v odgovoru na to pismo zapisal, da je Hrvaška iz postopka arbitraže izstopila. Kot razlog je navedel, da je »ena stran kompromitirala postopek z namernim, nezakonitim, nemoralnim in neetičnim ravnanjem«. »Ta stran je svoja dejanja molče priznala, saj sta njena akterja odstopila in ni bilo nikoli nobenega demantija,« je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina še navedel Milanović in namignil, da bi lahko bila storjena tudi kazniva dejanja.
Slovenki premier Miro Cerar pa je stališče Evropske komisije pozdravil. »Gre torej za to, da je zdaj jasno pripoznano, da je to prava pot za rešitev našega mejnega vprašanja,« je poudaril za STA ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku.
Ponovil je, da je to tudi za Slovenijo edina prava pot, da pridemo do odločitve, obvezujoče za obe strani. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo arbitražni tribunal nadaljeval postopek in sprejel odločitev, ki bo zavezovala tako Hrvaško kot Slovenijo. Cerar je še menil, da se stališče Bruslja pravzaprav ni spremenilo, saj se je komisija že ob izbruhu prisluškovalne afere zavzela za nadaljevanje arbitražnega postopka. »Vendar pa je to v zadnjem stališču še bolj izostreno poudarila, kar je pomembno.«Nova arbitra
Arbitražno sodišče je zadnji konec tedna imenovalo nadomestna arbitra v arbitražnem postopku določanja meje med Slovenijo in Hrvaško. To sta postala Norvežan Rolf Fife, ki je nadomestil slovenskega arbitra Jerneja Sekolca, in Švicar Nicolas Michel, ki Hrvaško zastopa namesto Budislava Vukasa.
Slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec je o podrobnostih z zaupnih razprav pri predsedniku sodišča Gilbertu Guillaumeu obveščal slovensko zunanje ministrstvo oziroma agentko Simono Drenik, med drugim tudi o tem, da je Slovenija na morju dobila vse, kar je hotela, je 22. julija poročal hrvaški časopis Večernji list.
Po razkritju je sledila ofenziva hrvaške politike za ustavitev arbitražnega postopka, slovenska stran pa je bila ob novicah o objavljenih posnetkih prisluškovanja in izjavah hrvaških politikov zadržana. Objava posnetkov prisluškovanja bo imela dolgoročne posledice za obe državi na več ravneh, zatrjujejo analitiki. Prva se je že zgodila: arbitražni sodnik Sekolec in agentka Drenikova sta dan po objavi posnetkov odstopila.
Slovenija je kot kandidata za arbitra predlagala Ronnyja Abrahama, a je ta že čez nekaj dni odstopil. Slovenska vlada se je nato odločila, da izbiro novega arbitra prepusti arbitražnemu sodišču.
Kmalu po izbruhu afere je odstopil tudi hrvaški arbiter Budislav Vukas, Hrvaška pa novega člana ni hotela predlagati, saj je ves čas vztrajala, da je arbitražni sporazum zanjo mrtev.
