Tiskane izdaje
Ljubljana − Kandidatka za manjkajočo ministrico v vladi Mira Cerarja Alenka Smerkolj se je predstavila pred odborom državnega zbora za gospodarstvo. Poslanci so njeno predstavitev ocenili kot ustrezno, zato bo DZ o njenem imenovanju odločal na redni novembrski seji, ki se začne v ponedeljek.
Smerkoljeva je kandidatka za ministrico brez listnice, pristojno za razvoj in kohezijo, na tem položaju pa bo, o tem ni dvomov, nasledila Violeto Bulc, ki je postala evropska komisarka za promet. Smerkoljeva je do potrditve v državnem zboru državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, celotno kariero pred tem pa je bila zaposlena v bančništvu.
Težave v resorju, ki ga prevzema Smerkoljeva, niso majhne. Veliko kohezijskih projektov je preslabo pripravljenih, da bi lahko bili izvedeni še v tej finančni perspektivi, poleg tega so pristojnosti razdrobljene na več ministrstev, ki včasih tudi nagajajo drugo drugemu, postopki, zlasti umeščanja v prostor, pa so predolgi.
»V Sloveniji me pozna, k sreči, zelo malo ljudi,« je začela predstavitev Smerkoljeva in dodala, da je večino kariere preživela v bančništvu oziroma NLB, rdeča nit pa je bilo poslovanje s tujino. Odločila se je, da ne bo le kritizirala, temveč poskušala narediti nekaj dobrega.
Prvi sta strategiji razvoja
Ključni nalogi nove ministrice bo usklajevanje priprave nacionalne razvojne strategije, saj nas tujci čudno gledajo, ker nimamo postavljenih ciljev in se ne znamo usmerjati v to, za kar bi se odločili, druga pa priprava strategije pametne specializacije.
Na iztekajočo se finančno perspektivo je bila Slovenija slabo pripravljena, več kot polovico črpanja kohezijskega denarja se dogaja v zadnjih dveh letih. V zadnjem letu in dveh mesecih bo treba počrpati še 24 odstotkov denarja in to o okrepljenih inšpekcijah Evropske komisije.
Smerkoljeva je naštela 15 ciljev, tudi ustanovitev projektne pisarne za devet koalicijskih strateških projektov, za uresničitev pa je treba vzpostaviti ciljno vodenje, bistveno izboljšati medresorsko sodelovanje in uvesti učinkovit nadzor projektov. »Verjamem, da v Sloveniji znamo stopiti skupaj,« pravi Smerkoljeva.
Poslance v odboru za gospodarstvo je zanimalo, ali ima Smerkoljeva še rep iz banke, kako bo strategija pametne specializacije nastala pred strategijo razvoja, kako bolje upravljati s projekti za poplavno varnost in kako spodbujati zaposlene v javni upravi.
Razvoj, ne infrastruktura
Alenka Smerkolj odgovarja, da najbolj uspešne države vlagajo v inovacije, razvoj, konkurenčnost malih in srednjih podjetij, nizkoogljičnost in informacijsko tehnologijo, ne v infrastrukturo. Slovenija pa je vlagala 80 odstotkov evropskega denarja v infrastrukturo, tako pa bo tudi prihodnje leto, ko moramo počrpati še 900 milijonov evrov.
»Verjamem, da nisem niti v mislih, kaj šele v dejanjih storila kaj slabega,« odgovarja Smerkoljeva na vprašanje o repu. Dodaja, da je na številnih potovanjih čedalje bolj spoznavala, kaj imamo v Sloveniji in česa ne smemo izgubiti. Tudi zato je kolo njeno priljubljeno prevozno sredstvo.
Denar za razvojne projekte lahko pride z več strani, ne le iz EU in evropskih bank, pritrjuje Smerkoljeva, vendar je najprej treba imeti dobre projekte. S skupno enotno platformo za projekte se bo dalo več denarja dobiti za vse, tudi Luko Koper in drugi tir od Kopra do Divače.
Boleči točki sta za Smerkoljevo vsaj dve, privatizacija in skladen regionalni razvoj. Prvo, prodajo 15 podjetij je treba opraviti, saj je bila Slovenija pritisnjena ob zid, vse nadaljnje prodaje pa bodo skrbno premišljene. »Podjetij, ki odlično delujejo, ni treba prodajati,« pravi Alenka Smerkolj, ki se bo za skladen regionalni razvoj borila po svojih najboljših močeh in z odprtim dialogom.
Več sodelovanja, več denarja
Parcialne interese namerava ministrica preseči s strokovnostjo in argumenti. Kot pravi je njena značajska lastnost trma, če pri tem ne bo uspela, na položaju ministrice nima več kaj početi. Ključno je povezovanje, več občin, več regij, več držav, več je možnosti za pridobivanje denarja. Tega bo veliko, iz regionalnega in socialnega sklada za vzhodno kohezijsko regijo 1,26 milijarde evrov, za zahodno 835 milijonov evrov, za denar kohezijskega sklada pa bosta lahko konkurirali obe. Operativni program za to je vlada sprejela včeraj. Infrastrukturo bo lahko s tem denarjem posodabljala le vzhodna regija.
Smerkoljeva priznava, da imamo v Sloveniji najmanjšo zaposlenost starejših od 50 let, poleg tega je veliko brezposelnih mladih, kar kaže na medgeneracijsko nesolidarnost. To je tudi prednostna os operativnega programa za črpanje kohezijskega denarja. Ena od osi so tudi podnebne spremembe. Pomembna je tudi povezava znanosti oziroma univerz z gospodarstvom.
Ob več pohvalah za pogum, sposobnost učenja in pozitivno energijo, je deset poslancev v odboru za gospodarstvo Smerkoljevo podprlo, štirje pa se niso strinjali, da je bila njena predstavitev uspešna.
