Tiskane izdaje
Ljubljana – Razpis za vodjo izvedbe predsedniških volitev prihodnje leto ter parlamentarnih in lokalnih čez dve leti je objavil državni zbor. Anton Gašper Frantar, dve desetletji predsednik državne volilne komisije, je potrdil, da se poteguje za še en mandat. In s tem zanikal govorice, da se namerava umakniti, ker bo čez dve leti, ko bodo pomembne volitve mimo, dopolnil 70 let.
Poslanci izbirajo državno volilno komisijo (DVK) za prihodnja štiri leta. Boste kandidirali?
Prijavil se bom. Če me bodo izbrali, me bodo. Če ne, pa tudi prav. Za predsednika se lahko prijavi vseh trideset vrhovnih sodnic in sodnikov. Na mandatno-volilni komisiji in v državnem zboru pa bo potem lov odprt.
Kako po dveh desetletjih vodenja ocenjujete institucijo, ki izvaja vse volitve in referendume?
Z delom DVK, vodil sem veliko sestav, sem zelo zadovoljen. Mislim, da je delala dobro, čeprav se je menjalo veliko članov. V delo je bilo vključenih kar nekaj ustavnih pravnikov, drugih pravnih strokovnjakov pa tudi predstavnikov različnih političnih strank, ki so svoje delo korektno in strokovno opravljali.
Ustavno sodišče je maja 2014 zahtevalo, da morajo poslanci v dveh letih urediti, da bodo vsa volišča fizično dostopna invalidom. A ti niso naredili nič. Kaj to pomeni?
To ni prav. To bi morali urediti. Mi smo storili vsaj nekaj, kar smo z nižjimi volilnimi organi lahko. Povečali smo število volišč, ki so dostopna ...
Koliko jih je?
Še vedno je preveč nedostopnih. Več kot polovica. Poslanci bi morali bolj spoštovati ustavne določbe o pravicah invalidov in njihovi enakosti pred zakonom, konvencijo o pravicah invalidov, zakon o izenačenju možnosti invalidov in ustavno odločbo iz aprila 2014 ter jih izvesti v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče. Težave nastajajo najbrž zato, ker pravice invalidov rešujejo v paketu z drugimi spremembami volilne ureditve, za kar pa je potrebna dvetretjinska večina. O vseh spremembah te zakonodaje se očitno ne morejo dogovoriti, zato se ne spremeni nič.
Zakaj DVK sama ne zagotovi, da bi bila vsa volišča na predsedniških volitvah – te bodo prve – v prostorih, do katerih invalidi lahko vsaj pridejo?
Za takšno spremembo po vsej državi je potreben denar, a ga nimamo. Zahtevali pa smo večkrat, da se povsod, kjer je to že mogoče, volišča določijo tam, kjer je dostop tudi za invalide. S temi zahtevami smo v letih od 2012 do 2015 število invalidom dostopnih volišč povečali z 31,82 na 47,64 odstotka. Jasno je, da je to še premalo in da je mogoče še marsikje z minimalnimi sredstvi invalidom omogočiti dostop, nižji volilni organi pa tega niso storili. DVK po sedanji zakonodaji proti njim ne more na noben način ukrepati. V preteklosti smo državnemu zboru kar nekajkrat predlagali, naj nam podeli dodatna pooblastila. Da bi, denimo, če pri nižjih organih nastanejo napake, če se ne spoštujejo predpisi ali naši sklepi in priporočila, lahko izrekli kakšne sankcije. A tega za zdaj ne moremo.
Urejanje pravic invalidov je obstalo, ker so ga poslanci vključili v paket, skupaj z omejevanjem pravice kandidirati obsojenim. Opozicijska SDS bi to razširila na nekdanje udbovce. Kaj menite o teh omejitvah?
Da bi lahko omejevali pravico kandidirati, bi morali razpolagati s podatki o vseh obsojenih, nekdanjih udbovcih ... Ne vem, če bo res tako.
So doslej zaporniki sploh kdaj kandidirali, razen Janeza Janše?
Mislim, da ne. Noben drug. Vsaj spomnim se ne. Kar se pa Janše tiče, v DVK ni bilo težav. Kandidiral je, bil je izvoljen in o tem sem mu podpisal potrdilo. Nekaterim vse skupaj ni bilo všeč in zdaj predlagajo omejitve. O tem, kakšne bi te bile, ravno potekajo razprave.
Ali so volilni organi sposobni preveriti množico kandidatov, če so med njimi obsojeni, obveščevalci?
Na tiste, ki so bili obsojeni in so se že prestali kazen, verjetno ne mislijo?
Tudi na te mislijo.
Upoštevati je treba vsaj, da se kazni nekoč izbrišejo. Ne vtikam se v to, kakšno zakonodajo sprejemajo v DZ. Ali se bodo dogovorili in to sprejeli, bomo videli.
Morebitni zavrnjeni v postopkih kandidiranja bodo imeli še pravico do sodnega varstva.
Seveda. Če bomo nekomu rekli, da ne sme kandidirati, mora imeti pravico, da se pritoži na sodišče. To je prav.
Je v kratkem času za vložitev in potrjevanje kandidatur to izvedljivo?
Nekateri očitno mislijo, da je. Naj povedo, kako, in se dogovorijo. Razumljivo je, da potrebujejo čas za razpravo. Opozorila so bila tudi v medijih, da bi morali razmisliti, da o tem ni dobro odločati na horuk.
Ena od rešitev v paketu je odpoklic župana, ko bi v občini najprej izvedli volitve o odpoklicu, potem pa dodatne volitve, da bi izvolili župana do rednih lokalnih volitev.
Če bodo to sprejeli ...
A ne bi bilo dvakratno glasovanje očiten primer zapravljanja denarja?
DVK se lahko opredeljuje le o vprašanjih, ki so v njeni pristojnosti. Kot predsednik ne morem komentirati rešitev, o katerih govorijo poslanci. Kot državljan pa lahko rečem, naj premislijo.
Vrhovno sodišče je pred kratkim odločilo, da ni mogoče kaznovati propagande na internetu na dan volitev. Je ta še prepovedana?
Vprašanje je, kaj je politična propaganda. Dilema o tem za sodišče najbrž še vedno obstaja. Volilnega molka pa predvsem po zaslugi skupine profesorjev ustavnega prava Jurija Toplaka, Mateja Avblja in Andraža Terška ni več.
Bodo kandidati na dan volitev smeli agitirati na voliščih?
Na voliščih ne. Je pa dr. Ciril Ribičič predstavil zanimive izkušnje iz Anglije, kjer propagiranje kandidatov poteka ves volilni dan.
Sodbo je vrhovno sodišče javnosti predstavilo anonimizirano, da ni mogoče ugotoviti, da se je pritožil Sašo Pelko, ki je bil pred kratkim izvoljen za podžupana pri županu, za katerega je navijal. Ali ne krši s tem sodišče samo pravice ljudi do obveščenosti?
Pri nas je kar precej razširjeno, da se v sodnih odločbah imena strank ne objavljajo. Ponekod drugje, denimo v ZDA, sodbo celo označijo po teh priimkih. Pri nas je to, tudi ko so sodbe objavljene v knjigah, prikrito. Ne vidim razlogov, zakaj. V tem primeru ne. Sam sem urejal zbirke odločb in že davno smo začeli objavljati imena vseh sodnikov, ki so odločali v senatih. Zadnjih nekaj let je to dostopno tudi na internetu ... Ne vidim težav, zakaj ne bi objavljali, kdo so stranke. So pa tudi primeri, ko to ni primerno, denimo pri sporih o otrocih, pri mladoletnih.
Ker ste vrhovni sodnik: pravkar je propadel drugi poskus, da bi vam izvolili šefa. Prvič ni kandidiral nihče, drugič je sodni svet zavrnil oba kandidata. Se kaj šepeta, kdo bo kandidiral v tretje?
Sanja se mi ne. To vprašajte sodni svet in ministra za pravosodje. S tem se ne nameravam več veliko ukvarjati. Vrhovni sodniki smo na občni seji dva kandidata podprli. Enemu od njiju smo dali tudi neko prednost. Ne strahotno veliko. A oba sta dobila podporo in propadla na sodnem svetu. Predlagam, naj zdaj obrnejo. Ne da še tretjič sprašujejo vrhovne sodnike na občni seji, kdo je primeren. Kako pa naj mi vemo, kdo izpolnjuje vse te pogoje, ki jih sodni svet pričakuje?
Bi morali v celoti spremeniti postopek izbiranja?
Šel bom spet na občno sejo, ko bosta sodni svet in minister za pravosodje povedala, koga predlagata, in nas vprašala, ali se z njihovim predlogom strinjamo. Ker se oni z našim niso. Sodni svet je, ko je odločal, na sejo povabil tudi ministra. Ali naj ministra povabimo tudi na našo občno sejo, ko se pogovarjamo, kdo je primeren kandidat?
Z vidika države bo težava, če predsednika vrhovnega sodišča že spet ne bo.
Enkrat ga bodo dobili. Enkrat bo. Ne vem, kdo ga bo izbral. Najprej se bodo morali kandidati spet prijaviti. Kdo se bo, ne vem.
Na koncu odloča državni zbor.
Seveda. A zdaj je vse obstalo že na prvi stopnici. Na sodnem svetu so zavrnili, kar smo na občni seji sodniki že potrdili. Nobenega vrhovnega sodnika ne bi smeli tako izločiti.
