Kdo bo odmeril večja pooblastila inšpekciji?

Ljubljana - Čeprav so se pogajanja za malo reformo trga dela uradno zaključila prejšnji teden, se socialni partnerji te dni še pogovarjajo, ali je možen kak kompromis. Če se do četrtke ne bodo dogovorili, se utegne zgoditi, da jih bo prehitel predlog ZL za spremembo zakona o inšpekciji dela.

»Stvar je zelo preprosta: Ali bomo še naprej dopuščali delitev med prvo- in drugorazrednimi delavci, ali pa jo bomo odpravili? Absurdno je, da delovna inšpekcija dokaže grobe kršitve zakonodaje, ne more pa doseči, da bi prekarni delavci prišli do normalne zaposlitve,« je izjavil poslanec ZL Miha Kordiš. Predlog novele zakona o inšpekciji dela, ki so ga vložili aprila in bistveno širi pooblastila nadzornih služb, bo v četrtek na dnevnem redu seje parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Z njihovim zakonom, pravi Kordiš, bodo do redne zaposlitve prišli vsi prekarci, ki prisilno delajo kot espeji prek različnih pogodb in nezakonitih agencij. »Prekarnost je socialni damping, ki ogroža celotno družbo, ne samo mlade, tudi še redno zaposlene,« je prepričan. Pristojnosti delovne inšpekcije bi povečali tako, da bi inšpektor lahko povsod, kjer bi ugotovil elemente delovnega razmerja, z odločbo prekarno delo spremenil v redno zaposlitev. Po sedanjih predpisih je namreč delavec s pogodbo civilnega prava tisti, za katerega so posledice inšpekcijskega obiska najslabše - inšpektor izda prepovedno odločbo, dokler delodajalec ne odpravi kršitve, kar ponavadi pomeni, da delavec izgubi delo.

Proti espejizaciji

Med ukrepi, ki jih predvideva predlog novele, je obrnjeno dokazno breme ob elementih delovnega razmerja (torej bi moral delodajalec dokazati, da to ne obstaja), prepoved dela v primeru, da delodajalec ne izplačuje plač, višje globe za kršitelje. »S predlaganimi rešitvami bi zaščitili prisilne samozaposlene, pa tudi delavce, ki jih delodajalci najemajo preko nezakonitih agencij. Sprejem zakona je nujen, če želimo ustaviti eksplozijo espejizacije v medijih, gostinstvu, prevozništvu ter gradbeništvu,« utemeljujejo v ZL. Predlog bodo pred obravnavo predstavili koalicijskim strankam, menda so se z nekaterimi poslanci, s katerimi so se pogovarjali, že izrazili načelno podporo rešitvam.

Delodajalci absolutno proti

Najbrž je usoda predloga ZL precej odvisna od tega, ali se bo socialnim partnerjem vendarle uspelo nekako dogovoriti za kompromis pri mali reformi trga dela. Uradno so pogajanja sicer propadla prejšnjo sredo, a si je vlada dala še kak teden časa, da, kot se je izrazila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, »skupaj, torej vsi socialni partnerji, ki so vključeni v ta proces, razmislimo, ali je vendarle mogoč kak konsenz.« V socialnem dialogu želijo spremeniti zakone o delovnih razmerjih, o urejanju trga dela in o inšpekciji dela kot paket, pogajanja pa so se ustavila predvsem zaradi odločnega nasprotovanja sindikatov glede določil o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

ZL-jeva novela zakona o inšpekciji dela, ki je vlada ne podpira, saj so, kot piše v sklepu, nekatere rešitve v njej nedosledne, same s sabo v nasprotju ter ne upoštevajo temeljev veljavnega pravnega okvira, je bistveno bolj neprizanesljiva do delodajalcev, kot je zadnja verzija, ki so jo v paketu imeli pred seboj socialni partnerji. V njej, denimo, ni obrnjenega dokaznega bremena, prepoved dela bi lahko sledila šele po dvakratnem neizplačilu plač v dvanajstih mesecih, predvidene globe so nižje. Delodajalski pogajalci so, denimo, v eni fazi celo zahtevali od vlade zavezo, da njihovi poslanci ZL-jeve inačice ne bodo podprli.

Če do četrtka vseeno ne bo nobenega dogovora, bo koalicija v precej nezavidljivi situaciji. Ne samo generalno zaradi popolnega propada pogajanj, pač pa tudi zaradi tega predloga ZL - sedanji zakon o inšpekciji dela se zdi vsem slab in potreben spremembe. S podporo ZL-jevemu pa bi si utegnili nakopati precej nezadovoljstva delodajalcev, ki bi jim, zlasti po mnenju več predstavnikov SMC, morali bolj prisluhniti.