Tiskane izdaje
Ljubljana - V to, da bi primer Patria danes potekal drugače, je prepričan pravosodni minister Goran Klemenčič. Takrat, ko se je zgodba začela, namreč še nismo imeli niti Nacionalnega preiskovalnega urada niti Specializiranega državnega tožilstva. S primerom so se ukvarjali sodniki posamezniki na najnižji sodni stopnji, zagrožene kazni so bile nižje in zastaralni roki so bili krajši. Zdaj, ko je primer zastaral, bi bilo prav, da bi se iz njega nekaj naučili. Dobro bi bilo, da bi se vsi, ki so bili vpeti v postopek, usedli skupaj in pogledali, kaj je šlo narobe. Ena od stvari, ki je pripomogla k dolgotrajnosti postopka, je zagotovo ta, da je Interpolova depeša v predalu ležala leto dni.
Masleše in Fišerja ne smeta odstopiti
Tako meni Goran Klemenčič, ki je na današnji novinarski konferenci opravil analizo dela ministrstva v letu dni, od kar je prisegla Cerarjeva vlada, in napovedal načrte za prihodnje. V odgovorih na novinarska vprašanja, ki so bila povezana tudi z aktualnimi dogodki, je minister povedal, da bi odstop predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše in generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja zaradi zastaranja primera Patria, ki ga terja Odbor 2014, v javnost poslal povsem napačna sporočila.
Prepričan je, da prva človeka sodišča in tožilstva ne smeta odstopiti, saj bi s tem povsem razvrednotili in porušili logiko instančnega sojenja. Drugače bi bilo, če bi jima nekdo dokazal, da sta v tem primeru zlorabila svoja pooblastila. Ker takšnih dokazov ni, bi tudi njun morebitni simbolni odstop prispeval k nevarni praksi. Klemenčič je namreč prepričan, da v državnem zboru danes ne bi bilo niti enega poslanca, saj ti sprejemajo tudi zakone, ki jih razveljavi ustavno sodišče.
Vsekakor pa bi se morali iz primera Patria nekaj naučiti in postopke bolj pospešiti in narediti bolj učinkovite. Temu so namenjena tudi prizadevanja ministra v prihodnje. Klemenčič je sicer prepričan, da so na ministrstvu v letu dni naredili veliko. Med glavnimi dosežki je izpostavil 12 zakonov s področja pravosodja, ki jim jih je uspelo pripraviti in jih je sprejel tudi državni zbor. Na splošno ocenjuje, da razmere v sodstvu niso tako slabe, da bi se nad njega "spravili z ognjem in mečem".
Manj sodnih zaostankov
To po njegovih besedah dokazujejo tudi sodni zaostanki, ki se zmanjšujejo: »Ne tako hitro, kot bi si želel jaz, in verjetno tudi javnost, vendar se zmanjšujejo,« je dejal. Tudi za v prihodnje je optimist, posebej ker naj bi pravosodje po dolgem času v proračunu dobilo nekoliko več sredstev.
Minister je v predstavitvi enoletnega dela ocenil, da so naredili veliko. Med glavnimi dosežki je izpostavil 12 zakonov s področja pravosodja, ki so jih pripravili in jih je sprejel tudi DZ.
Po Klemenčičevi oceni so se do zdaj zlasti dobro obnesle spremembe zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, s katerimi so predsednikom sodišč bolj omogočili predodeljevanje sodnikov na bolj obremenjena sodišča. »Z veseljem ugotavljam, da se je ta rešitev prijela,« je dejal.
Pomembna se mu zdi tudi novela zakona o izvršbi in zavarovanju, s katero »smo nekoliko bolj zaščitili osebno dostojanstvo oseb« na način, da je onemogočena izvršba na neto minimalno plačo.
V zadnjem letu se je po njegovih besedah povečalo število pravosodnih policistov, tudi na tožilstvu bodo prihodnji teden zaposlili 30 novih tožilcev, kar je največ zaposlitev naenkrat na tožilstvu v zadnjih 20 letih. Na dobri poti je menda tudi izdelava tako imenovanega pravosodnega Supervizorja.
Prizadevanja ministrstva v prihodnje pa bodo namenjena predvsem sprejemu strategije razvoja v pravosodju, ki bodo osredotočena na uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika, nove mreže sodišč, kakovosti sojenja in Supervizorja.
