Tiskane izdaje
Ljubljana - O danes vloženem predlogu vodij treh opozicijskih strank, da bi nepremičninski zakon umaknili z izredne seje, ki se je začela ob 12. uri, državni zbor na začetku seje ni glasoval. Je pa odločna večina (vsakič je bilo za 56 poslancev) na dnevni red vključila ponovno glasovanje o noveli dohodninskega in bančnega zakona, ki ju je ustavil državni svet in z enako večino potrdila dnevni red, na katerem je tudi nepremičninski davek.
Z dohodninsko novelo skuša država z ukinitvijo usklajevanja dohodninske lestvice in odpravo olajšav prihodnje leto zbrati dodatnih 33,2 milijona evrov, s spremembo bančne ureditve pa se izogniti do pol milijarde težkemu poplačilu lastnikov bančnih obveznic v bankah, ki jih namerava sanirati z davkoplačevalskim denarjem.
Za dnevni red NSI, za širitve SLS
Za uvrstitev ponovne potrditve novele bančnega in dohodninskega zakona na dnevni red in za potrditev dnevnega reda, na katerem je tudi uvedba nepremičninskih davkov, je vsakič glasovalo 56 (od skupaj 90) poslancev. Za so bili torej tudi posamezni opozicijski poslanci. Po strankarskih opredelitvah so bila glasovanja različna. Za potrditev dnevnega reda so ob koalicijskih denimo glasovali vsi štirje poslanci NSI, proti je bilo šest poslancev SLS. SDS se je vzdržala.
Ni pa bilo glasov vseh poslancev NSi med tistimi, ki so podprli razširitev dnevnega reda z novelo bančne in dohodninske novele, ki so ju podprli iz SLS. Edini, ki je glasoval proti razširitvi dnevnega reda z dohodninsko zakonodajo, je bil Branko Grims (SDS), razširitvi z novelo zakona o bančništvu ni nasprotoval nihče.
Opozicija: Nepravično, nepremišljeno in škodljivo
Umik uvajanja nepremičninskega davka, s katero skuša država zase in za občine zbrati kakšnih 375 milijonov evrov, z izredne proračunske seje so, ne prvič, danes predlagali vodje poslanskih skupin SDS Jože Tanko, NSi Matej Tonin in SLS Mihael Prevc. Po njihovi oceni je ta davek nepravičen do ljudi, škodljiv za gospodarstvo in kmetijstvo in bo, če bo sprejet kot ga predlaga vlada, pomenil postopno nacionalizacijo premoženja šibkejših skupin prebivalstva.
Kot so pojasnili Tanko, Tonin in Prevc, preložitev odločanja predlagajo, da bi parlament pridobil dodaten čas za preučitev in pripravo ustreznejših rešitev in dopolnil. V predlogu opozarjajo, da je predlog uvedbe nepremičninskih davkov vlada parlamentu poslala pred manj kot mesecem dnu, 18. oktobra. Zaradi poslovniških pravil (ker z zakonom država posega v ureditev, ki je pomembna za finančno poslovanje občin), je moral parlament po prejemu predloga počakati še na mnenja občin.
V kratkem času, ki so ga še skrajšali prazniki, so se formalno na poziv predsednika državnega zbora Janka Vebra pravočasno odzvale le štiri občine: Domžale, Velike Lašče, Metlika in Bohinj. Že po izteku roka pa je v parlament prišel še odziv Mestne občine Ljubljana, ki je bil sicer poslan pravočasno. Opozicija je intervencijskemu postopku uvajanja novega davka nasprotovala že prejšnji mesec, ko je o njem odločal kolegij predsednika državnega zbora Janka Vebra. Zaradi nasprotovanje nujnemu postopku je SDS zahtevala še odločanje celotnega zbora o odločitvi koalicijskih strank v kolegiju. A je koalicija tudi v državnem zboru nujni postopek konec oktobra potrdila in kasneje zavrnila še celo serijo predlogov, da bi si za razprave in odločanja o obdavčitvi nepremičnin parlament vzel več časa.
Kaj je sporočil Janković?
Župan največje občine v državi Zoran Janković je v mnenju, ki ga je poslal parlamentu, vztrajal, da bi davek na nepremičnine moral biti občinski davek, kot je običajno v večini držav. Občine bi morale imeti pravico odločati o višini, uvedba davka pa ne bi smela finančno prizadeti občin, povečati obremenitve zavezancev, občine pa bi morale imeti tudi dostop do podatkov o odmeri in plačanem davku.
Po Oceni MOL bo Ljubljana zaradi uvedbe nepremičninskega davka ob deset milijonov evrov letno. Iz Ljubljane opozarjajo, da - čeprav bo davek imel velike posledice za njihove proračune v prihodnjem letu - občine nimajo pravne možnosti, da bi to vključile v svoje proračunske načrte za prihodnje leto. Zato je župan Janković predlagal, naj država uvede le nepremičninski davek zase, ki bi veljal za nekaj let, za občine pa pusti v veljavi sedanje nadomestilo za rabo stalnega zemljišča, po preteku tega obdobja pa bi uveljavili nepremičninski davek, ki bi bil le občinski prihodek.
