Tiskane izdaje
Ljubljana - Predvsem o datumu referenduma o arhivih je polemika potekala na odboru za kulturo, ki je določal, kakšno rešitev predlagati parlamentu, ki bo prihodnji teden v torek na izredni seji referendum razpisal.
Pobudnica referenduma, poslanka SDS Eva Irgla, je predlagala, da bi roki za volilna opravila začeli teči 15. aprila, referendum pa bi bil hkrati z evropskim volitvami 25. maja. A je predsednica komisije Majda Potrata (SD) z razlago, da je to Irglova napak predlagala kot državljanka in ne kot poslanka, ponudila drugačna datuma. Državna volilna komisija bi po časovnici Potrate morala priprave na referendum začeti 3. aprila, referendum bi bil 4 maja.
Razloge za ločeno izvedbo je minister za kulturo Uroš Grilc pojasnil z oceno, da bi referendum razvrednotili, če bi ga izvedli hkrati z evropskimi volitvami, ker bi odločanje ljudstva v tem primeru obveljalo le za privesek, in dodal še, da odnosa do polpretekle zgodovine ne bi smeli mešati s temami prihodnjega življenja v Evropski uniji.
»Ne delajte neumnosti,« je ugovarjala poslanka SDS Alenka Jeraj z oceno, da je nespametno v kratkem času volivce dvakrat pošiljati na volišča, dvakrat zahtevati delo volilnih komisij, ko v proračunu vlada še za 2,2 milijona evrov cenejše skupno odločanje 25. maja nima denarja.
Direktor služb državne volilne komisije Dušan Vučko je o stroških povedal, da bi izvedba referenduma na dan evropskih volitev stala okoli 1,3 milijona evrov, če pa bo izveden ločeno pa 3,5 milijona evrov in potrdil tudi, da v državnem proračunu nobena od teh vsot ni načrtovana. Kot pri skoraj vseh referendumih v preteklostih bo vlada tudi tokrat denar za DVK iskala v rezervah in prerazporeditvah.
Iz koalicije so finančnemu pomisleku SDS ugovarjali, da dodaten denar za ločeno izvedbo referenduma ne bo stran vržen, ker ga bodo dobili ljudje, ki izvajajo referendumske postopke.
Referendum bo prvič izveden po spremenjeni ustavni ureditvi, po kateri bo zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva zavrnjen le, če proti njemu glasuje večina volivcev in tudi najmanj petina vseh volivcev.
Odločanje o datumu v odboru je imelo zato tokrat dodaten pomen kot v preteklosti, ko je bila odločilna le večina tistih, ki so na referendum prišli. Pogoj petine vseh volivcev (okoli 340.000), ki morajo biti proti zakonu, bi bilo lažje doseči, če bi bil referendum hkrati z evropskimi volitvami, težje pa, če bo referendum izveden ločeno.
Predlog Irglove o hkratni izvedbi referenduma in volitev 25. maja je koalicija zavrnila. Za je bilo šest članov odbora, proti osem. Predsednica Majda Potrata je, ker je predlog vložil prepozno, zavrnili tudi možnost, da bi glasovali o predlogu Jožeta Jerovška (SDS), da bi referendum zaradi varčnosti prestavili na čas jesenskih lokalnih volitev.
