»Koper si prizadeva postati 'kitajski hub'«

Dejan Židan je kitajske investitorje pozval, naj vlagajo v državo z izjemno geostrateško lego. Luka Koper kot logistično izhodišče.

Objavljeno
20. november 2014 19.53
Slovenski predsednik Borut Pahor je sprejel podpredsednika kitajske vlade Wanga Yanga v Ljubljani, Slovenija 20.novembra 2014.
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Ljubljana, Koper – Ob obisku podpredsednika kitajske vlade Wang Yanga in veliki delegaciji kitajskih poslovnežev je bilo v Sloveniji danes mogoče slišati, da obe državi upata na tesnejše in obsežnejše gospodarsko sodelovanje.

Uprava Luke Koper je, denimo, poslovnežem sporočila, da si Koper prizadeva postati »kitajski hub« – bazno logistično izhodišče za vstop kitajskega blaga na trg srednje Evrope.

»Terminal je bolj podoben igrišču za golf kot terminalu«

Medtem ko je političnih 20 predstavnikov največje države na svetu ostalo na pogovorih v Ljubljani, si bo 131 poslovnežev dobro zapomnilo koprsko pristanišče in Koper v lepem jesenskem vremenu. »Ta terminal je bolj podoben igrišču za golf kot terminalu za razsute tovore, ki jih mi poznamo po svetu,« je dejal eden od 131 poslovnežev, ki so v veliki kitajski delegaciji na obisku v Sloveniji in so si danes s tremi avtobusi ogledali koprsko tovorno pristanišče. Presenetila jih je urejenost Luke in čistost.

V koprsko pristanišče že dolgo plujeta dva velika kitajska ladjarja (China Shipping in Cosco), ki skupaj z drugimi ladjarji pripeljejo približno milijon ton blaga za Evropo ali iz nje ter 100.000 kitajskih kontejnerje. Koper ima dovolj razlogov, da lahko prepriča Kitajce, v čem so boljši od Rotterdama ali Hamburga.

Pristanišče je s sedanjimi 280 hektari in 12 terminali resda manjše od vodilnih dveh evropskih pristanišč, toda dobro organizirano, urejeno, čisto in predvsem cenejše. Pot od Šanghaja do Kopra z ladjo traja zgolj 29 dni, do Rotterdama 36 dni in do Hamburga še kak dan več.

»Kitajski poslovneži premalo mislijo na to, da je poleg Rotterdama in Hamburga v Evropi še kdo, ki je konkurenčen,« je povedal luški komercialist Mitja Dujc. Ne nazadnje je poleg hitrosti in nižjih stroškov pomembno tudi, da vsak zabojnik, ki prispe v Koper, prispeva 320 kilogramov manj CO2 v okolje, kot če bi ga peljali v Rotterdam. Sebastjan Šik, odgovoren za odnose z javnostmi, je k temu dodal, da so možnosti za rast kitajskega pretovora v Kopru velike, že od novega leta pa bo Koper povezan s Kitajsko s tremi neposrednimi ladijskimi linijami.

Namestnik predsednika uprave Luke Koper Andraž Novak je sprejel Yuan Lija, člana uprave China Railway Construction Corporation Ltd. s sodelavci, ki jih je zanimalo, kako bi lahko sodelovali pri naložbah v Luko. »Morda so bili malo presenečeni, ko so izvedeli, da v bližnji prihodnosti nimamo večjih načrtov.

Dela za podaljšanje prvega pomola, bomo zmogli sami. Za dolgoročnejši razvoj pristanišča je pomembnejša odločitev o drugem tiru. To pa so odločitve, o katerih se bodo predstavniki CRCC pogovarjali na državni ravni,« je povedal Andraž Novak. Iz več virov smo lahko izvedeli, da si kitajski poslovneži sploh ne morejo predstavljati, zakaj bi morala biti gradnja drugega tira tak problem, da ga v Sloveniji pripravljajo že petnajst let, da bi ga gradili kar šest do osem let in da bi samo en tir stal 1,4 milijarde evrov. Oni bi za 400 milijonov evrov zgradili dva tira v trikrat krajšem času.

Yuan Lija sta spremljala slovenska poslovneža Zvezdan in Zlatan Ranđelović, ki vodita podjetje Andaz Global Solutions v Pekingu, vendar nam je Zvezdan Ranđelović danes dejal, da bodo vse podrobnosti načrtov javnosti razkrili na današnji tiskovni konferenci v Monsu. Sicer pa si skupina 131 poslovnežev danes ob morju ni privoščila kakšne tipične primorske malice ali jedi iz jadranskega morja, ampak so jih državni gostitelji povabili v koprsko kitajsko restavracijo Chang.