Tiskane izdaje
Prvak DeSUS Erjavec je danes med drugim povedal, da je v ozadju odstopa zdravstvenega ministra Gantarja t. i. zdravstvena mafija. Ob tem je ocenil, da sta na vrsti zlasti policija in tožilstvo, ter dodal, da »Komisije za preprečevanje korupcije, ki je zelo natančna pri vseh zadevah, v zdravstvenem sistemu ni čutiti.«
»Kot da bi bila za slabe ceste kriva policija«
Erjavčeva »izjava je ne samo neresnična, ampak za politika, ki je sedel v več vladah, tudi nesprejemljivo sprenevedanje in prevračanje odgovornosti,« so se v sporočilu za javnost odzvali v protikorupcijski komisiji. Politiki, pišejo v KPK, danes namesto ukrepanja lahkotno preložijo odgovornost na organe nadzora in pregona. »To je tako, kot da bi bila za slabe ceste odgovorna policija.«
Poudarjajo, da na problem korupcije v zdravstvu redno opozarjajo. Ta je izrazito sistemska in strukturna, za njeno razrast pa niso odgovorne samo bolj ali manj (ne)učinkovite nadzorne in regulatorne institucije in šibka kultura upravljanja mnogih zdravstvenih zavodov. V prvi vrsti je po njihovem mnenju odgovorna »izvršna in zakonodajna oblast, ki je tak sistem vzpostavila in ga vzdržuje na institucionalnem, zakonodajnem ter proračunskem nivoju.«
Poseben problem so po mnenju KPK javna naročila v zdravstvu. »Noben minister, nobena vlada ni bila sposobna na tem področju narediti reda - uvesti centraliziranega in transparentnega naročanja, uporabiti prednosti, ki jih Sloveniji ponuja članstvo v Evropski uniji - prosti pretok blaga,« poudarjajo.
Zdravniki dvoživke
Kot drugi problem izpostavljajo farmacevtsko industrijo in nehigienično povezavo med zaposlenimi v zdravstvu, vključno s t. i. mnenjskimi zdravniki, ki v različnih komisijah določajo ter odločajo o vrstah zdravil in pripomočkov. »Komisija je v tej povezavi izdala že vrsto zahtev in priporočil v konkretnih primerih; nekaj jih je ministrstvo za zdravje upoštevalo, a v osnovi je sistem ostal enak,« so dodali.
Najgloblji problem pa je po oceni KPK sama zasnova javnega zdravstva, v katerem obstajajo zdravniki dvoživke, ki na netransparenten način delajo hkrati v javnih in zasebnih ustanovah, pri čemer jim delo v javnih ustanovah daje prednosti pri delu v zasebnih subjektih.
Glede navedb o lobijih v zdravstvu pa na komisiji spominjajo, da so v zadnjih dveh letih z ministrstva za zdravje prejeli 12 poročil o lobiranju, med katerimi pa ni noben funkcionar ali javni uslužbenec podal niti enega samega poročila o morebitnem poskusu nedovoljenega lobiranja.
»Razkorak med besedami politikov in tistim, kar sporočijo pristojni instituciji, je prevelik,« so prepričani v KPK. V obdobju 2010-2012 je komisija z omenjenega področja obravnavala in zaključila prek 200 primerov in podala več kot 40 kazenskih ovadb pristojnim inšpekcijskim službam ter pristojnim posredovala prek 10 zakonskih predlogov za spreminjanje
V zvezi z razpravo o reformi zdravstvenega sistema v komisiji menijo, da mora biti sistem v vsakem primeru urejen tako, da v največji meri odpravlja korupcijska tveganja, ki jih danes mrgoli.
