Kup želja po popravkih pokojninske zakonodaje

V parlamentarnem postopku je pet novel Zpiz-2, večina za izboljšanje položaja določene skupine upokojencev.
Objavljeno
05. marec 2018 20.11
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Ljubljana – Veljavni pokojninski zakon menda daje dobre rezultate, trdijo tisti, ki so ga podprli. A se je v zadnjem času kljub temu nabral cel kup želja, za koga vse bi ga izboljšali. Trenutno je v parlamentarnem postopku pet predlogov za spremembe, a ni prav verjetno, da bi se katera tudi udejanila še v tem sklicu.

NSi, SDS in Desus so v zadnjih treh mesecih vložili skupaj pet novel zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2). Večina med njimi bi izboljšala položaj določeni skupini upokojencev, nekatere bi popravile precej očitne krivice, pri določenih pa je vtis, da gre bolj ali manj za predvolilne bonbončke. Vprašanje pa je, ali je še dovolj časa, da bi katera še lahko prišla do konca parlamentarne procedure še v tej sestavi državnega zbora.

Če jih razporedimo kronološko, bo prva v obravnavi novela, ki so jo pripravili pri NSi. Z njo želijo urediti dvojni status za ljudi, ki bi po upokojitvi še naprej opravljali dejavnost. Zpiz-2 v nasprotju z do leta 2012 veljavnim Zpiz-1 praviloma ne dopušča več posebnega instituta, da se je oseba pod določenimi pogoji upokojila in uživala polno pokojnino, hkrati pa še naprej opravljala samostojno dejavnost. Po prehodnih obdobjih od januarja 2016 prekrivanje statusa zavarovanca za polni delovni čas in uživalca pokojnine ni možno. Ureditev je prav zaradi posebnih pogojev povzročala neenakosti in je po mnenju NSi tudi zdaj krivična. Predlagajo ureditev dvojnega statusa upokojencev tako, da bodo lahko hkrati prejemali polno starostno pokojnino in opravljali dejavnost za polni delovni čas.

V isti noveli pa predlagajo še, da se ljudem, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje po decembru 2012, vplačana doba šteje kot pokojninska brez dokupa. Za vse, ki so vplačevali do decembra 201, to že velja – državni zbor je to spremembo Zpiz-2, po kateri se jim doba prizna tako kot tistim, ki so bili zaposleni, sprejel jeseni.

Prav na ta popravek, ki prostovoljna vplačila enači s pokojninsko dobo, se navezuje novela, ki so jo decembra 2017 vložili poslanci SDS. Prepričani so namreč, da bi se moral tudi dokup let študija in vojaščine, ki je bil po prvem pokojninskem zakonu Zpiz-92 do leta 2000 izenačen z delovno dobo, šteti tako, kot se je takrat, ko so ljudje ta obdobja dokupovali. Tistim, ki so se upokojili do leta 2012, se je praktično tako tudi obravnavalo, kdor je imel to smolo, da leta 2012 še ni izpolnil pogojev starosti, pa od denarja, ki ga je dal za dokup študija in vojaščine, praktično nima kaj dosti. Ljudje so v dobri veri, da jim bo to pomagalo, da se bodo upokojili prej s polno pokojnino, plačevali tudi po več tisoč evrov. Zato se jim zdi posebej nepravično, da so tisti, ki so bili prostovoljno zavarovani in so dajali po 57 evrov na mesec, dobili vrnjeno pravico, ki je veljala, ko so plačevali, sami, ki so v pokojninsko blagajno nakazali nekajkratnik tega zneska za vsak mesec, pa ne. V njihovem boju jih sicer podpira tudi varuhinja človekovih pravic.

Usklajevali bi za nazaj

Kar trije predlogi za popravek pokojnin pa prihajajo iz Desusa. Prvi in za vse upokojence pomemben je predlog, ki so ga predstavili v začetku decembra 2017, za izredno usklajevanje pokojnin do leta 2022. Od leta 2012 do 2015 so bile namreč pokojnine zamrznjene, za to, da bi odpravili zaostanek iz časa gospodarske krize, pa bi poleg že dogovorjenega dodatnega usklajevanja pokojnin za 1,1 odstotka v letu 2018, za prihodnja tri leta določili še izredno usklajevanje po dva odstotka na leto, v letu 2022 pa za en odstotek. Finančni učinek bi se menda približal skoraj milijardi evrov.

Pri Desusu menijo tudi, da je treba bolje poskrbeti za vdove. Starejše ženske, ki živijo same, so skupina z največjim tveganjem revščine v Sloveniji. Pred nekaj tedni so vložili predlog za zvišanje vdovske pokojnine. Povsem konkretno – zdaj znaša najnižja pokojninska osnova 797 evrov, del vdovske pokojnine pa največ 93 evrov. Z njihovim predlogom, da bi šla zgornja meja z 11,7 na 18 odstotkov najnižje pokojninske osnove, bi ta del po novem znašal 143 evrov. Prav tako bi ponovno uvedli odmero vdovske pokojnine v zagotovljeni višini (ta pravica je bila ukinjena decembra 2011), ki naj bi ob uveljavitvi zakona znašala 500 evrov.

Finančne posledice bi po njihovih izračunih znašale približno 36 milijonov evrov. Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je do dela vdovske pokojnine upravičenih 58.000 oseb, 81 odstotkov med njimi so ženske.

Tretji predlog, ki prihaja iz Desusa, je februarja vložil poslanec Primož Heinz samostojno, nanaša pa se na dodatke k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Z njim bi nadaljevali urejanje položaja oseb, ki so s svojim delom prispevali k razvoju družbe in ugledu države. Lani so že sprejeli določila za športnike, podobno naj bi še za kulturnike in znanstvenike. Pogoj bi bil, da je oseba pridobila pravico do starostne ali invalidske pokojnine, lahko tudi v tujini, vsebinski kriteriji pa bi bili pogojeni s Prešernovo nagrado za življenjsko delo ali opusom za kulturnike in Zoisovo nagrado za življenjsko delo za raziskovalno-razvojne dejavnosti. Oseba, ki bi ji pristojno ministrstvo priznalo dodatek, bi prejela razliko med svojo pokojnino in zneskom starostne pokojnine za moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, kar trenutno znaša 1825 evrov. Vlada bi lahko izjemoma podelila dodatek k pokojnini tudi drugim zaslužnim državljanom, ki bi trajno prispevali k razvoju družbe in ugledu države, denimo prejemnikom stanovskih nagrad in nagrad, ki bi jih kulturniki in znanstveniki osvojili v tujini.

Vse predloge, ki jih do volitev ne bodo obravnavali, bodo morali poslanci oziroma poslanske skupine ponovno vložiti v naslednjem mandatu.