Tiskane izdaje
Odstopila sta finančni minister Dušan Mramor in generalni sekretar vlade Darko Krašovec, parlament je z ustavo zaščitil vodo, začel se je pokop umorjenih v Hudi jami, prestopala je množica poslancev, z izvolitvijo dveh sodnikov se je začela menjava na ustavnem sodišču, v parlamentu se je zvrstila serija interpelacij.
To je kratek opis leta, konec katerega je zaznamovala bliskovita odločitev, da bo 2. januar spet dela prosti dan. Spremembo je največja vladna stranka uveljavila kljub pomislekom iz gospodarstva, da položaj morda ni tako rožnat, kot ga rišejo. Spremembo državne politike varčevanja iz zadnjih let je pokazalo tudi popuščanje pri pogajanjih z zastopniki zdravnikov in sindikatov javnega sektorja, ob katerem je bilo vroče zaradi pomislekov Desusa in SD, da so šli ministri SMC s kompromisi predaleč.
Mramorjev odstop sprejet
Možnost, da bi se finančna politika države lahko spremenila, je nakazal že odstop finančnega ministra Dušana Mramorja, ki se je zgodil točno ob drugi obletnici zmage SMC na volitvah. Pred začetkom parlamentarnih počitnic je odstop najpomembnejšega ministra v vsaki vladi premier Miro Cerar razglasil na skupni tiskovni konferenci z Mramorjem. Razkrila sta, da so razlogi »zasebne narave«. Iz vlade so razširili, da bi bile lahko v ozadju ministrove težave z zdravjem. V medijih je bilo nekaj ugibanj, da ga je odnesla vpletenost v afero z dodatki k plačam profesorjev. A slišati je bilo tudi opozorila, da odhaja minister, ki se ni strinjal s popuščanjem vajeti, ko gre za državne finance, denimo z večkratnim usklajevanjem pokojnin, obilnejšim financiranjem občin, velikodušnejšim nagrajevanjem zaposlenih v javnem sektorju in podobnimi idejami, ki ne koristijo nujno državni blagajni. Mramor se je odgovoru o vzrokih za odstop izognil tudi ob naključnem srečanju na ulici v bližini parlamenta ta mesec. Je pa zagotovil, da z zdravjem nima težav. Pred Mramorjem je aprila odstopila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ko je državni zbor že začel razpravo, da bi jo na premierovo zahtevo odstavili. Predsednik vlade z njenim delom ni bil zadovoljen. Bizjak Mlakarjeva se je po odstopu vrnila med poslance Desusa. Po obeh odstopih ministrov sta vodenje ministrstev prevzela dotedanja državna sekretarja. Minister za kulturo je postal Tone Peršak, finančno ministrstvo pa je prvič v zgodovini prevzela ženska: Mateja Vraničar Erman. Resor je, a le začasno, pred njo vodila ministrica brez listnice Alenka Smerkolj.
Erjavčev odstop zavrnjen
Odstop je premieru Cerarju poleti kar sam ponudil tudi zunanji minister Karl Erjavec (Desus) zaradi zapletov pri arbitraži o meji s Hrvaško. Zaradi prisluškovalne afere so državo doleteli dodatni stroški. A je predsednik vlade odstop zunanjega ministra po kratkem premisleku zavrnil. Le malo je manjkalo, da bi v državnem zboru že pred tem padla ministrica za delo Anja Kopač Mrak (SD), ki so jo ob opoziciji junija odstavljali tudi poslanci vladnega Desusa, ki ga vodi Erjavec. Za razrešitev je glasovalo 43 poslancev, proti 38. Ta rezultat je najbrž ohrabril opozicijsko SDS Janeza Janše, da je sprožila serijo interpelacij proti ministrom in celo proti vladi v celoti. A vladna koalicija je utrdila svoje vrste in podobnega primera, da bi ministra večina poslancev celo zavrnila, več ni bilo. Celo obratno; pri ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču se je glasovanje izteklo celo v doslej rekordno zaupnico. Za odstavitev je bilo le 13 poslancev, proti 48. Skupaj se je letos zvrstilo kar sedem interpelacij, ena od teh je bila proti celotni vladi. Nazadnje je bila pred poslanci decembra – že drugič – interpelacija proti Kopač Mrakovi, za odstavitev je glasovalo le 20 poslancev, proti 53.
Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo
Prestopniki med poslanci
Sezono letošnjih prestopov v parlamentu je začel Franc Laj, ki je januarja izstopil iz SMC. Vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer ga je, podobno kot leto prej Bojana Dobovška, pozvala, naj odstopi kot poslanec in stranki vrne mandat. A je to zavrnil tudi Laj. Število poslancev SMC se je s 36 tako zmanjšalo na 34. A že januarja so se spet okrepili. V poslanski klub je vstopil Jani Mödernderfer, ki je leto prej povzročil šok Alenki Bratušek, ko je izstopil iz poslanske skupine Zavezništva, ki ga je do tedaj vodil in s tem povzročil ukinitev te poslanske skupine.
Maja letos je iz opozicijske SDS izstopil Andrej Čuš. Avgusta pa je to storil še štirikratni župan Mirne Peči in že tri mandate poslanec Zvonko Lah. SDS je od obeh zahtevala, naj vrneta, kar je stranka investirala v njuno kampanjo, a sta oba to zavrnila. Stranka ju za povrnitev vložka toži. Poslanska skupina druge največje stranke v zboru zaradi izstopov namesto 21 šteje le še 19 poslancev.
Avgust so zaznamovale še turbulence v SLS, ki poslancev več nima, je pa močna lokalno in ima evropskega poslanca: po ostrem sporu s predsednikom Markom Zidanškom so izključili nekdanjega predsednika Marjana Podobnika, zaradi česar so iz stranke izstopili nekdanji predsednik državnega zbora Janez Podobnik, nekdanji vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik in nekdanji poslanec Stanislav Brenčič.
Pokop in ustavni sodniki
Premier Cerar, ki je poleti zavrnil odstop zunanjega ministra, je po počitnicah sprejel odstop generalnega sekretarja vlade Darka Krašovca. Proti Krašovcu, ki je bil pred prevzemom pomembne vladne funkcije sodnik, je sodni svet predlagal disciplinski postopek zaradi zahteve za izločitev vseh sodnikov v državi, češ da so pristranski v postopku proti njegovi soprogi, ki jo je zdaj že nekdanji generalni sekretar vlade zastopal. Za novo generalno sekretarko je bila izbrana poslanka SMC Lilijana Kozlovič. Nekoliko presenetljivo je večina poslancev zavrnila predlog sodnega sveta, da bi Aleksander Karakaš postal vrhovni sodnik. Zaradi iztekov mandatov konec oktobra in novembra Miroslavu Mozetiču in Marti Klampfer pa so poslanci že poleti za nova ustavna sodnika izvolili Špelco Mežnar in Marka Šorlija. Prihodnje leto bo moral predsednik Borut Pahor predlagati še štiri nove ustavne sodnike.
Oktobra so bila, tudi zaradi truda predsednika republike, prepeljana prva okostja iz Hude jame na pokopališče Dobrava v Mariboru.
V državnem zboru pa so poslanci dokazali, da lahko dosežejo veliko enotnost, ko jih je novembra kar 64 v ustavo zapisalo pravico do pitne vode, decembra pa so pokazali še, kako hiter je mogoče biti, ko so v pičlih nekaj tednih idejo poslancev SMC o 2. januarju kot prostem dnevu spremenili v zakon.
