Tiskane izdaje
Ljubljana - V Slovenskem združenju lobistov so ob nedavnih izjavah v medijih opozorili, da mešanje lobiranja in korupcije ne škodi le lobistom, ki sledijo zakonu in delujejo transparentno, škodi tudi gospodarstvu, saj otežuje pridobivanje tujih investitorjev v javno zasebna partnerstva. Opozarjajo tudi na še vedno pomanjkljivo zakonodajo na tem področju, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Lobiranje kot zakonsko regulirana in priznana dejavnost s podkupovanjem in korupcijo nima nobene zveze, je v sporočilu za javnost opozorilo Slovensko združenje lobistov (SZL), kjer s korupcijo stigmatizirano razumevanje in medijsko prikazovanje lobiranja ostro zavračajo. Ob tem so protikorupcijsko komisijo ter ostale pristojne institucije pozvali, naj javnosti pojasnijo, kaj je lobiranje, pod kakšnimi pogoji se lobistična dejavnost pri nas opravlja in kdo se lahko predstavlja in izstavlja račune kot lobist.
Razumevanje pomena lobistične dejavnosti je pomembno, saj nedavne izjave v medijih po prepričanju SZL mečejo slabo luč na lobiste, ki delujejo v zakonskih okvirjih, so zapisali v sporočilu, ki so ga naslovili »Lobisti nismo paraziti«.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije naj bi urejal zgolj nadzor nad državnimi uslužbenci in vplivanjem le teh, medtem ko se lobistov in njihovih statusnih vprašanjih ne dotika. »Ker je le zakonska opredelitev standardne klasifikacije lobistične dejavnosti edina prava podlaga za izstavljanje davčno priznanih računov ter pravna podlaga za pogodbeno ureditev odnosa z naročnikom lobistične storitve, je potrebno zakon ustrezno dopolniti,« še apelirajo lobisti.
Kot je v sporočilu zapisal predsednik Slovenskega združenja lobistov Mihael Cigler, se v združenju zavzemajo, da bi se vsi poskusi nezakonitega in neregistriranega vpliva na lobirance ostro sankcionirali, saj ima prav zaradi omenjenih in drugih neurejenih vprašanj lobistična dejavnost v Sloveniji negativni prizvok, ki pa negativno vpliva tudi na morebitne lobiste, da bi svojo dejavnost vpisali v register Komisije za preprečevanje korupcije. V združenju zato menijo, da bi se moral odnos javnosti do zakonsko opredeljenega lobiranja in registriranih lobistov korenito spremeniti iz zdaj napačnega povezovanja s korupcijo v pozitivno in družbeno sprejemljivo prakso, še piše STA.
