Tiskane izdaje
Ljubljana - Socialni demokrati se pred odločilnim tednom za razplet političnih razmer v državi bolj ali manj strinjajo: najboljša rešitev bi bile nove volitve. Te bi pomenile »prečiščenje politike, ki se znotraj korupcije dobro počuti«, meni njihov prvak Igor Lukšič, a ideje, kako bi do njih prišli, so v stranki različne.
V SD so na današnji klavzuri širšega vodstva stranke preigrali več možnih scenarijev in na vse, po besedah Lukšiča, tudi pripravili svoje odgovore. Ugotavljajo, da pri predsedniku vlade Janezu Janši in njegovi SDS za zdaj ni politične volje za sestop z oblasti, v parlamentu pa ne zadostne večine, ki bi omogočila razpis predčasnih volitev.
Predsednik opozicijske SD je zato pozval, naj sedanja vlada, kljub napovedanim odhodom DL, Desusa in SLS, do julija izpelje tri ključne projekte - ratifikacijo pridružitvenega sporazuma Hrvaške k EU, ustavne omejitve referendumske zakonodaje in zakon o delovnih razmerjih. Ob tem naj se vlada v odhodu tudi vzdrži političnega kadrovanja v javni upravi in državnih podjetjih. Sami se medtem ne bodo ogrevali nad možnostmi konstruktivne nezaupnice in sodelovanja pri morebitni novi začasni vladi, prav tako ne nad ustavno obtožbo predsednika vlade zaradi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije.
Iz levega v desni žep
Lukšič je bil posebno zadržan do ideje sestavljanja nove projektne vlade, ki bi vključevala sodelovanje s Pozitivno Slovenijo. Nekdanji šolski minister namreč vztraja, da morajo predsedniki strank, če so pod sumom korupcije, odstopiti, ne pa zamrzovati svojega statusa, kot je to storil Zoran Janković. »Predsednika stranke določa kongres. Če o svojem statusu določa sam, to ni demokratična stranka, ampak avtoritarna struktura, s katerimi pa nočem imeti opravka,« je izjavil Lukšič.
Kritičen je bil tudi do male vladne koalicije DL, Desusa in SLS kot morebitnega drugega dela nove politične večine. »Gre za premikanje glasov iz levega v desni žep, zato da bi reševali svoje položaje,« je dejal. Na drugo težavo sodelovanja SD z omenjeno vladno trojico pa je opozorila poslanka Majda Potrata. »Težko verjamem, da bi bila doslej kompaktna koalicija zdaj kaj bolj dovzetna za naše pomisleke glede vprašanj slovenskega državnega holdinga, slabe banke ali, denimo, šolstva,« je bila skeptična.
Podpora začasni vladi
A vsi poslanci morebitnih novih parlamentarnih zavezništev vendarle ne odpisujejo vnaprej. Andreja Črnak Meglič je dejala, da bi sama podprla konstruktivno nezaupnico in morebitnega novega mandatarja. »Seveda je pred tem treba pripraviti skupen politični program in takšno možnost jasno opredeliti kot prehodno rešitev do novih volitev,« se je zavzela. Da bi morali biti v SD pripravljeni na pogovore o vseh možnostih, se je strinjal tudi Matevž Frangež, sicer močno naklonjen predčasnim volitvam. »Imamo krizo zaupanja, ki jo najpreprosteje rešimo tako, da ljudje to zaupanje na novo delegirajo. Pri tem pa bodo izbirali med sedanjimi in novimi silami, ki se bodo, verjamem, oblikovale,« je povedal.
