Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za delo nadaljuje usklajevanje reforme študentskega in dijaškega dela. Čeprav reforma, ki je v javni razpravi, še ni končana, manjši posredniki študentskega dela opozarjajo, da bodo predvidene spremembe dokončno ustvarile oligopol največjih študentskih servisev.
Solastnik Mladinskega servisa, d. o. o., iz Murske Sobote Darko Kutoš manjšim posrednikom študentskega dela, ki že zdaj »dihajo na škrge« napoveduje klavrno usodo. »Tudi po reformi se bo nadaljeval finančni inženiring, ki favorizira tri največje posrednike študentskega dela, ministrstvo za delo pa odloča tako, da še dalje omogoča oškodovanje državnega proračuna,« pravi Kutoš.
Po njegovem mnenju reforma prikriva, da bodo trije največji študentski servisi (e-študentski servis, Študentski servis Maribor in študentski servis Študent) »prevzeli panoge«, ker linearno davčno obremenjuje vse posrednike študentskega dela enako, ne glede na skrajno različen gospodarski potencial posameznega okolja in regije.
Kutoš je bil avgusta pri pristojni ministrici Anji Kopač Mrak in ji predstavil svoje pomisleke, a je ta »celotno zadevo vseeno izpeljala na način, ki nahrani javnost z bombončki, kot so pravice iz pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, ter prikrije, da panogo prevzema zasebni kapital«.
Domnevni prevladujoči delež in zlorabo prevladujočega položaja na trgu je že sredi leta 2010 prijavil na agencijo za varstvo konkurence, a od tam, pravi Kutoš, do zdaj še ni dobil odgovora. Zato se je obrnil tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije, na Generalni direktorat za konkurenco pri Evropski komisiji, razmišlja pa tudi o kazenski ovadbi zaradi oškodovanje proračuna. »Če bi po regijah postavili neprofitne posredovalnice študentskega dela, bi posredovanje proračunu namreč prihranilo približno pet milijonov evrov na leto.«
Večji servisi po njegovem mnenju svoj prevladujoči delež zlorabljajo zato, ker z delodajalci sklepajo ekskluzivne pogodbe o posredovanju študentov, napotnice manjših servisev pa da zavračajo. »Problem je, da delodajalci študente silijo, naj prinesejo drugo napotnico, sicer ne bodo mogli delati, to je pa poseg v svobodno izbiro posrednika, ki ni dovoljen.«
Odločajo že več kot tri leta
Na ministrstvu za delo pravijo, da trenutni predpisi o študentskem delu vsem sedanjim in potencialnim posrednikom zagotavljajo enake pogoje, pravice in obveznosti. »Kakršnakoli različna obravnava posrednikov glede na njihov način dela, geografsko umestitev ali kakršnokoli drugo karakteristiko, ki ni izrecno določena v zakonu, bi predstavljala nedopustno diskriminacijo in bi bila nezakonita.«
Število posrednikov začasnega in občasnega dela je vse od njegove uveljavitve do zdaj nihalo, na letni ravni pa je navadno znašalo od 30 do 50 posrednikov. Lani jih je bilo 33. K zmanjševanju števila posrednikov v zadnjih letih je poleg nižjih priznanih stroškov posrednikom, ki jih je prinesel varčevalni zakon, pripomogel tudi manjši obseg študentskega dela. Ta je po oceni ministrstva posledica krize, višjih stroškov študentskega dela in zmanjševanje generacij dijakov in študentov. Kljub manjšemu številu mladih, ki delajo prek napotnice pa število posrednikov, po oceni ministrstva, še vedno ostaja razmeroma visoko.
Poudarjajo, da so dolžni nadzorovati pogoje, pod katerimi se dejavnost opravlja in so za vse posrednike enaki, ministrstvo pa se ne sme in ne more vmešavati v njihove poslovne pristope oziroma spodbujati ali omejevati njihove poslovne uspešnosti.
Če pride do nezakonitih aktivnosti, je skladno s sedanjo zakonodajo vsakdo dolžan na to opozoriti ustrezno nadzorno institucijo: agencijo za varstvo konkurence, davčno upravo, delovni inšpektorat ali policijo. Te so po uradni dolžnosti zavezane obravnavati ustrezno prijavo. Zakaj tega agencija za varstvo konkurence – vsaj po navedbah Kutoša – ni storila, nam na agenciji še niso pojasnili.
