Tiskane izdaje
Ljubljana – Koliko davka na nepremičnine bi bili dolžni plačati vodilni slovenski politiki, če bi bil v državnem zboru potrjen nepremičninski davek s predlagano vsebino? Po pridobljenih podatkih in preračunih ugotavljamo, da so med njimi velike razlike.
Ker je vseh odločevalcev o nepremičninskem davku preveč, smo izbrali predsednike parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin, k tem štirinajstim pa smo dodali še predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika DZ Janka Vebra.
Na prošnje za posredovanje podatkov o številu nepremičnin, ki jih imajo v lasti, o vrednostih po podatkih Gursa in o odmerjenem davku po predlaganih stopnjah (ob 85-odstotnem deležu za prihodnje leto), kot jih predvideva novela zakona o davku na nepremičnine, so se odzvali vsi, razen prvaka SDS Janeza Janše.
Davki najbolj tepejo Janšo
Čeprav nam Janša ni posredoval podatkov, smo v njegovem primeru lahko izračunali predvidene davčne obveznosti, ker je v zadnji predvolilni kampanji razkril podatke o nepremičninah. Po vpogledu v javno bazo o nepremičninah geodetske uprave smo ugotovili, da bi bila zakonca Janša dolžna plačati 1226 davka za tri nepremičnine.
Njegovo hišo v občini Velenje so vrednotili na 81.786 evrov. Po naših podatkih ima tu tudi stalni naslov in jo lahko štejemo za rezidenčni objekt, zato bi moral na leto za hišo odšteti 105 evrov. Janša ima v lasti (ali tudi žena nam ni znano) tudi stanovanje v Ljubljani, ki je ocenjeno na 193.000 evrov, a ker gre verjetno za nerezidenčno nepremičnino, bi po našem izračunu davek znašal 821 evrov. Janša ima v lasti še vikend v okolici Bovca, ki ga cenijo na dobrih 70.000 evrov. Davek na to nepremično bi znašal 300 evrov.
Po višini nepremičninskega davka mu sledi predsednik Desusa Karl Erjavec. Glede na lastništvo polovice hiše v Naklem in stanovanje v Ljubljani, ki je nerezidenčno, bi moral Erjavec plačati 835 evrov davka.
Po višini davka jima iz izbrane skupine politikov sledi predsednik republike Borut Pahor s 608 evri. Pahor je tretjinski lastnik hiše v Novi Gorici, kjer ima tudi prijavljeno stalno bivališče, ima pa v lasti tudi tri četrtine stanovanja v Ljubljani. Če upoštevamo, da gre za nerezidenčno nepremičnino, bi moral zanjo glede na lastniški delež plačati 550 evrov.
Lastniki kmetijskih zemljišč
Tem sledijo politiki, ki imajo v lasti hiše na podeželju in več kmetijskih zemljišč in gozdov. Med njimi izstopa Janko Veber (SD), ki bi moral za polovico hiše, manjše stanovanje v Ljubljani in zidanico v Beli krajini plačati skoraj 400 evrov davka. A Veber ima v lasti še štiri hektare gozda v vrednosti 16.000 evrov, 1,5 hektara pašnikov v vrednosti 12.000 evrov in 0,5 hektara njiv v vrednosti slabih 10.000 evrov. Veber še ni izračunal, koliko davka bi moral plačati za ta zemljišča.
Lastnika več kmetijskih zemljišč sta tudi predsednik SLS Franc Bogovič in vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc. Bogovič plačuje za dve stanovanjski hiši slabih 55 evrov nadomestila za stavbna zemljišča, za kmetijska poslopja pa še 262 evrov. Koliko nepremičninskega davka bi moral plačati za 12 hektarov veliko kmetijo, še ni izračunal, smo pa izračunali, da bi morala z ženo po novem le za hiši plačati 260 evrov davka.
Še višji znesek bi moral plačati Mihael Prevc, ki ima prav tako v lasti dve hiši. Za eno plačuje 48, za drugo 21 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, po naših izračunih pa bi moral zdaj za hišo, v kateri živi njegova družina, plačati 90 evrov davka. Za podedovano kmetijsko hišo (s 25 hektari gozda in hektarom njiv) bi moral plačati 320 evrov davka.
Zidanice, druge hiše
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko nam je posredoval podatek, da bi moral, če bi bil sprejet nepremičninski davek, plačevati po 250 evrov na leto. Za hišo v Ribnici, kjer živi z družino, 96 evrov, kolikor je doslej znašalo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za celotno premoženje. Tanko je namreč pred leti že poročal, da ima v lasti še zidanico, a nam ni posredoval ne njene vrednosti ne lokacije, zato davka nismo mogli izračunati.
Težave z izračunom nepremičninskega davka smo imeli tudi za vodjo poslanske skupine Desusa Francem Juršo, ki ima v lasti dve hiši. Prva, v kateri živi, je ocenjena na 58.000 evrov in bi davek zanjo znašal slabih 90 evrov. Toliko tudi da plačuje stavbnega nadomestila, je pojasnil Jurša. Za drugo hišo, ki jo je podedoval od matere, plačuje 80 evrov stavbnega nadomestila, bi pa v skladu z novim zakonom moral plačati 212 evrov davka, če je izhodišče, da jo cenimo na približno 50.000 evrov. (Jurša nam ni razkril lokacije hiše, zato smo si pomagali z oceno vrednosti).
Predsednica vlade Alenka Bratušek bi morala za polovico hiše odšteti 125 evrov davka, predsednik SD Igor Lukšič pa 140 evrov. Oba sta polovična lastnika hiš, ima pa Lukšič v lasti še eno šestino hiše v Dolenjskih Toplicah in prav tolikšen delež zidanice v Semiču, a vrednosti teh dveh nepremičnin ne pozna.
Vodja poslanske skupine PS Janko Möderndorfer bi moral za stanovanje v Ljubljani plačati 267 davka, vodja poslanske skupine SD Matjaž Han za hišo 210 evrov, vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pa za tretjino hiše 47 evrov davka.
V najugodnejšem položaju je predsednica NSi Ljudmila Novak, saj ni lastnica ne hiše ne stanovanja, ampak zgolj nekaj kmetijskih površin v vrednosti 15.000 evrov, zato bi ji odmerili le nekaj evrov nepremičninskega davka. Za hišo, v kateri živi njena družina, bi njenemu možu odmerili 155 evrov davka.
