Minimalna plača nad prag tveganja revščine

Ljubljana – Minimalna plača se bo leta 2018 dvignila nad prag tveganja revščine, je napovedala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak. Še prej pa bodo predstavili predlog za dvig denarne socialne pomoči za samske osebe.

Kopač Mrakova je ob današnjem odprtju kongresa humanitarnih organizacij ponovila, kar je napovedala že pred dobrim mesecem, da bo dogovor o novi formuli za izračun minimalne plače ena od prioritet zadnjega leta mandata. »Minimalna neto plača znaša 614 evrov, povprečna neto plača pa 1050 evrov. Dve tretjini zaposlenih ima plačo, ki ne presega povprečne. Nekatere skupine ljudi od gospodarske rasti v državi nimajo nič,« je danes izjavila ministrica, ki je spomnila, da se je stopnja tveganja revščine leta 2016 znižala za 0,4 odstotne točke na 13,9 odstotka, stopnja socialne izključenosti pa je 18,4 odstotka.

Prag tveganja revščine je 616 evrov na mesec za samsko osebo, denarna socialna pomoč pa znaša 297 evrov na mesec. Tudi ob subvenciji najemnine in kritju zdravstvenih izdatkov to ne omogoča preživetja, zato razmišljajo, da bi jo zvišali. Ni še znano, za koliko, prav tako ne, kolikšna naj bi bila minimalna plača.

Humanitarne organizacije opozarjajo, da je kljub pozitivnim ekonomskim kazalcem revščine v Sloveniji več, kot je je bilo pred začetkom gospodarske krize. Pri Karitas opažajo, da po pomoč prihajajo posamezniki in družine, v katerih starši delajo za tako nizke plače, da se ne morejo preživljati, ter da je veliko delavcev izkoriščanih s slabimi delovnimi razmerami, kot so, denimo, nepotrebno izmensko delo, delo ob vikendih, stalne nadure, in »stisnjeni so v ponižanje s stalnim podaljševanjem dela za določen čas«, kot se je izrazil glavni tajnik Karitas Imre Jerebic.

Treba bo najti soglasje

Ministrica je že prejšnji mesec pojasnila, da je osnovni cilj najti formulo, ki bo zagotavljala večjo transparentnost: »Treba je pogledati višino v razmerju do povprečne plače in v razmerju do minimalnih življenjskih stroškov. Te kategorije, minimalni življenjski stroški, minimalni dohodek, ki je podlaga za socialno denarno pomoč in varstveni dodatek, minimalna plača in povprečna plača, je treba obravnavati povezano. Žal povzroči dvig samo na eni strani distorzijo. Želeli bi si, da povprečna plača raste, ker bi imeli tako pri minimalni plači in minimalnem dohodku večji manevrski prostor. Vsekakor pa se bo minimalna plača morala dvigniti.«

Socialni partnerji bodo o tem morali doseči soglasje. Ni prav verjetno, da se bodo delodajalci zlahka pustili prepričati, saj vztrajno ponavljajo, da je Slovenija že zdaj nad povprečjem minimalne plače v EU in da bi njen dvig hromil zaposlovanje.