Tiskane izdaje
Berlin - Ime nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja postaja sinonim za domače reforme, ki jih morajo izvesti države, če hočejo oživiti gospodarsko rast.
Pred nastopom socialdemokrata iz Hannovra je Nemčija veljala za evropskega bolnika, ko je opravil z vladanjem, se je lahko podala na gospodarsko pot, ki jo občuduje in ji zavida vsa Evropa ter velik del sveta. Tisti, ki so Schröderja zmerjali za »tovariša šefov« in se udeleževali milijonskih protestov proti njegovi Agendi 2010, so zdaj bolj tiho.
68-letnemu nekdanjemu kanclerju, ki je zdaj med drugim svetovalec ruskega Gazproma in predsednik sveta delničarjev plinovoda Severni tok, pa očitajo tudi nekaj grehov.
V času njegovega mandata in ministrovanja njegovega šefa diplomacije Joschka Fischerja so v evrsko območje namreč sprejeli Grčijo ter začeli velikopotezno kršiti maastrichtske kriterije, Nemčija in Francija med prvimi. Toda Schröder ne bi bil Schröder, če ne bi poleti demonstrativno odšel na dopust prav v Grčijo in na tamkajšnji televiziji povedal, da mora Grčija sicer izpolniti reforme, a Evropa tej državi tudi veliko dolguje. Njegov nastop je bil pravi balzam za prizadeta grška ušesa.
Nekdanji nemški kancler pa ima nasvete tudi za druge, ki ga hočejo poslušati. Zdaj se zavzema za Agendo 2030, s katero bi se morala po njegovem prepričanju Nemčija bojevati proti posledicam hitrega staranja prebivalstva.
Kot je povedal časopisu Handelsblatt, ga vznemirjajo prizadevanja nekaterih socialdemokratskih prijateljev, da bi nemško dobo upokojevanja znižali s 67 let, rad pa bi videl tudi masivno pomoč za integracijo priseljencev, dobro premišljeno novo politiko priseljevanja ter velike investicije v izobraževanje. Zavzel se je tudi za večji nadzor nad vsem finančnim sektorjem ter evropsko bonitetno hišo, ki bi bila neodvisna od finančne industrije.
Slovenskega socialdemokratskega predsedniškega kandidata in nekdanjega nemškega socialdemokratskega kanclerja pa druži še dejstvo, da sta oba odraščala brez očeta.
Fritz Schröder je med drugo svetovno vojno samo nekaj mesecev po rojstvu svojega sina padel na vzhodni fronti. Nekdanji kancler, čeprav štirikrat poročen, pa sam nima otrok, zato pa je s svojo sedanjo soprogo Doris, ki je v zakon pripeljala hčerko iz prejšnje zveze, posvojil ruskega dečka in deklico.
Schröderja in Pahorja druži tudi ljubezen do športa, morda je prav nadarjenost za nogomet edinega nemškega povojnega kanclerja, rojenega na vasi, pomagala, da se je izvlekel iz grenke revščine ter se prek študija prava povzpel do ministrskega predsednika Spodnje Saške in potem do kanclerskega naslova.
