Tiskane izdaje
Ljubljana - Če si bodo predsednik republike in poslanci neživljenjsko razlagali določila ustave in poslovnika DZ, bomo imeli volitve avgusta, meni ustavni pravnik Igor Kaučič. Da bi izpeljali volitve še v razumnem roku, bo potrebno visoko soglasje vseh političnih deležnikov.
Predsednik republike Borut Pahor se bo jutri posvetoval z ustavnimi strokovnjaki, od katerih si želi razjasnitev dileme, ali je mogoče izpeljati predčasne volitve sredi šolskih in parlamentarnih počitnic in ali se lahko skrajša enomesečno obdobje, v katerem predsednik predlaga kandidata za mandatarja.
Ustavni pravnik Igor Kaučič je včeraj za Delo dejal, da so določbe ustave in poslovnika državnega zbora jasne in nedvomne, in če bi jih odgovorni dosledno upoštevali, bi se lahko zgodilo, da bi bile volitve sredi avgusta. Če pa bi se izkazalo, da je mogoče vse postopke skrajšati na minimum, bi bilo mogoče voliti že na začetku julija.
Mehanično sledenje določilom: volitve avgusta
Kaučič opozarja, da se je slovenska politika znašla pred veliko dilemo, kako hitro izpeljati postopke do predčasnih volitev, ki jih ustava in poslovnik DZ ne urejata.
»Tukaj nastopi težava, ker imamo po volitvah situacijo, ko dobimo novo sestavo parlamenta in nujo po oblikovanju vlade na podlagi volilnega rezultata. Vse ustavne in poslovniške določbe po odstopu vlade so prilagojene tem okoliščinam, ne pa čimprejšnjim predčasnim volitvam.«
Sam se zavzema za smiselno in ne mehanično razumevanje ustavnih določil. Če se bomo držali ustavne in poslovniške mehanike, pomeni, da moramo čakati 30 dni, da predsednik republike ne predlaga nikogar, potem moramo čakati poslance, da v 14 dneh ne predlagajo nikogar, in na ta način izgubimo že 44 dni.
Če se bo striktno upoštevalo to pot, lahko dobimo na koncu zelo slabo rešitev, saj bi izvedli volitve sredi poletja. »Zato zagovarjam stališče, da bi skrajševali roke, ki so predvideni. Pravzaprav jih sploh ne bi bilo treba skrajševati, ker sploh niso predvideni za to situacijo,« pravi Kaučič.
»Če bodo odgovorni postopke do volitev razlagali na način, ki bo ustrezal namenu odstopa predsednice vlade, bi bilo mogoče dokaj hitro izpeljati volitve. Nobenega dvoma ni, da če bomo dosledno sledili drugi razlagi, da je treba upoštevati vse roke, ki so bili predvideni za oblikovanje vlade po volitvah, dobimo volitve sredi avgusta.«
Kako do septembra?
Če bi odgovorni sledili bolj fleksibilni razlagi določil, bi lahko volitve izvedli 13. julija, a bi morali vsi politični deležniki tesno sodelovati. Obstaja še kompromisna rešitev, dodaja Kaučič, ki omogoča izvedbo volitev na začetku septembra. Ta je mogoča, če bi predsednik republike razpustil državni zbor z odlogom. To se lahko zgodi po tem, ko predsednik DZ obvesti predsednika republike, da poslanci niso izvolili nikogar za predsednika vlade.
Če se to zgodi proti koncu junija, bi lahko predsednik republike razpusti parlament z zamikom nekaj dni, po ustavi morajo biti volitve namreč najpozneje dva meseca po razpustu, in bi jih, denimo, razpisal za prvo septembrsko nedeljo.
Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude je prepričan, da bi bilo mogoče razpisati volitve že konec junija ali pa v prvi polovici julija, ker se strinja z oceno, da je treba upoštevati okoliščino, da je predsednica vlade Alenka Bratušek odstopila in da nismo v situaciji, ki je značilna za obdobje po volitvah.
»Če bi se vsi strinjali, je mogoče skrajševati predvidene roke,« je prepričan, vendar se morajo s tem strinjati vse poslanske skupine.
Tudi nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič meni, da bi morale biti volitve čimprej: »Vendar dvomim, da se bo to zgodilo, ker je treba o tem doseči visoko stopnjo soglasja, takšno kot, denimo, ob plebiscitu. Demantira me lahko 81 poslancev, če se ne bodo odrekli možnosti, da lahko predlagajo mandatarja. Vidim veliko interesov, da ne bi bilo volitev še kmalu, ker je tukaj veliko novih strank, ki še niso formirane, nekateri pa celo želijo spremeniti volilni sistem.«
Teoretično je mogoče marsikaj storiti, dodaja, a sam vidi veliko interesov med poslanci, da bi jim mandat trajal čim dlje, saj se jih veliko zaveda, da ne bodo nikoli več izvoljeni.
SDS za spremembo ustave
Poslanska skupina SDS je včeraj predlagala spremembo ustave, s katero bi omogočili samorazpustitev državnega zbora. Po njihovi oceni bi jo bilo mogoče sprejeti v 14 dneh, kar bi tudi omogočilo izvedbo volitev pred poletnimi počitnicami. V parlamentu je bila včeraj tudi javna predstavitev mnenj o spremembah določb ustave o volilnem sistemu.
Po ocenah poslancev tik pred razpustitvijo parlamenta in izrednimi volitvami ni pričakovati večje spremembe ustave: denimo tiste, za katero so se predsedniki strank lani dogovarjali pri predsedniku republike Pahorju o dvigu praga in hkratni ukinitvi 88 okrajev.
