Načrt premestitve in preselitve bo treba prilagoditi

Ljubljana − Prihodnji četrtek, 12. maja, bo v Slovenijo predvidoma prispela prva skupina 30 prosilcev za azil v okviru načrta premestitve znotraj EU. Pričakujejo pet družin iz Sirije in Iraka, ki so zdaj v Grčiji, o datumu prihoda prve skupine iz Italije pa še ni nič znanega. Očitno bo vlada morala nekoliko prilagoditi svoj načrt sprejema.

Tri družine iz Sirije in dve iz Iraka z otroki, starimi od 1,5 do 16 let, bodo prvi prosilci za azil, ki bodo kot del načrta premestitve evropskega sveta prišli v Slovenijo, so potrdile grške oblasti. Glede desetih državljanov Eritreje, ki so zdaj v Italiji in katerih prihod je bil napovedan že pred nekaj tedni, pa pristojni še niso dobili potrditve tamkajšnjih oblasti, kdaj bodo pripravljeni ljudi poslati. Do septembra 2017 naj bi Slovenija sprejela 567 prosilcev za azil iz držav, pri katerih je 75-odstotna verjetnost za odobritev statusa begunca, vlada je oblikovala tudi okvirni časovni načrt, po katerem bi prispelo od 30 do 40 ljudi vsak mesec, vendar jo bo najbrž treba prilagoditi. Ta mesec bi namreč morala biti že druga skupina tukaj, pa še niti prva ni prispela. Na ministrstvu za notranje zadeve, kjer se usklajujejo s pristojnimi v Italiji in Grčiji, pravijo, da ne morejo nikogar priganjati, da pa ne pričakujejo nobenih zapletov.

Najprej azilni dom, kam potem?

V prvi fazi bodo prosilci za azil iz programa premestitve nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani ali njegovih izpostavah na Kotnikovi ali v Logatcu. Glede na to, da bodo že italijanske in grške oblasti opravile neke začetne postopke preverjanja, predvidevajo, da bodo postopki za pridobitev statusa mednarodne zaščite krajši, kot so običajno, in naj ne bi trajali več kot en mesec. Po tem bodo družine in posamezniki preseljeni, najprej najbrž v integracijske hiše, po tem pa na zasebne naslove. Slovenija bo iz evropskih sredstev za vsakega premeščenega posameznika dobila po 6000 evrov, poleg tega pa bo evropski sklad za integracijo AMIF prispeval še po 75 odstotkov za programe integracije.

Na razpisu za izvajanje trimesečnega orientacijskega programa je bila izbrana Slovenska filantropija. »Pripravili bomo osnovne korake integracije, učenje slovenskega jezika, predstavitev delovanja sistema, spoznavanje okolja, kjer bodo živeli, delovanje institucij,« je naštel Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, ki priznava, da bo to velik izziv in zalogaj. Veliko je še neznank, predvidevajo pa tudi, da ne bodo vsi begunci visoko motivirani. Vsak, ki ga bodo premestili iz Italije in Grčije po drugih državah EU, je izrazil strinjanje s tem, da bo v tem programu, ni pa mogel izbirati svoje destinacije. Pričakovati je, da bi marsikdo želel iz naše države iti naprej, nekam, kjer ima sorodnike.

Med neznankami je na primer tudi ta, kje bodo ljudje bivali. Stanovanjski sklad je ponudil nekaj svojih praznih kapacitet, skupaj je 63 državnih stanovanj, ki jih obravnavajo kot možne nastanitvene lokacije, na poziv, ki ga je na spletni strani e-uprave objavilo ministrstvo za javno upravo, pa se je doslej javilo 44 ponudnikov stanovanj, od tega nekateri tudi z več kapacitetami. Medresorska delovna skupina za koordinirano izvajanje izvedbenega načrta premestitve bo predvidoma v sredini maja podrobno pregledala prispele ponudbe. Odločitev o primernosti posamezne ponujene kapacitete bo temeljila na več kriterijih, denimo, ali je stanovanje v urbanem središču, v kakšnem stanju je ipd.