Nasprotujejo predvsem monopolu

O predlogu legalizacije in regulacije konoplje smo se pogovarjali z Rokom Andréem, sekretarjem stranke Pirati. Pod njihovo peticijo se je, pravi, podpisalo več kot 12.000 ljudi.

Kaj želite s peticijo doseči?

Predlagamo, da bi bila konoplja izvzeta iz sheme prepovedanih drog ter da bi uredili njeno legalizacijo in predvsem regulacijo. Treba se je odgovorneje in resneje spopasti z realnostjo: uporabniki konoplje obstajajo, trg obstaja, manjkajo le državni nadzor, regulacija in obdavčitev. Namesto da bi država na trgu s konopljo zaslužila svoj delež in z njim financirala tudi socialne programe, ima dobiček le kriminal.

Z obdavčitvijo prodaje konoplje bi država pridobila okoli 15 milijonov evrov na leto.

Tako je. Vendar je to zelo konservativna ocena, saj nihče ne ve, koliko konoplje se v Sloveniji porabi.

Legalizirati želite tako rekreativno kot medicinsko uporabo konoplje. Kako?

Predlagamo, da bi bila proizvodnja konoplje urejena za rekreativno rabo in da bi bil hkrati uveden tudi nadzor, da bo uporabnik vedel, kaj je dobil, da rastlini niso dodani pesticidi ali težje droge, kar se pogosto dogaja na črnem trgu. Nato pa se to konopljo s trošarino prosto prodaja polnoletnemu uporabniku, kot na primer cigarete ali alkohol, ki imajo za družbo veliko večje posledice kot konoplja. Sam model regulacije alkohola je dober, le prenesti ga je treba na konopljo. Država bo tako lahko vedela, kaj in komu se prodaja, preprečila bo zlorabo, poskrbela za odvisnike in predvsem za to, da se ne bosta napajala črni trg in kriminal.

Predvidevate tudi gojenje za lastno uporabo. Kako?

Nasprotujemo predvsem monopolu, ki bo spet izkoriščen za polnjenje žepov, vendar samo zato, da bi liberalizirali proizvodnjo. Vsakdo se lahko prijavi, da pridobi dovoljenje za proizvodnjo, predelavo in prodajo. Prav tako ni logično, da posameznik ne bi mogel rastline gojiti doma. Tudi glede tega smo se zgledovali po modelu alkoholne politike. Doma lahko pridelaš določeno količino vina ali piva. Enako naj bo pri konoplji: kar neka družina sama porabi, lahko tudi sama pridela.

Naš predlog predvideva, da bi ljudje sami poskrbeli za zaščito pridelka, hkrati pa bi veljala prepoved izpostavljanja mladoletnikov tako kot pri alkoholu.

Veliko se razpravlja tudi o tem, ali naj bo proizvodnjo konoplje monopolizirana, torej, ali naj bi podelili licenco nekomu, ki bo zalagal celoten slovenski trg in s tem lahko zelo veliko zaslužil, ali pa bi bilo vsakemu kmetu dovoljeno, da se prijavi na razpis, nato pa svoj pridelek prodaja registriranemu predelovalcu in ta naprej prodajalcu. Podobno kot pri alkoholu in tobaku. Tako bi zagotovili sledljivost in kakovost ter hkrati čim večji gospodarski učinek za več subjektov. Želimo se izogniti temu, da bo to le še en način pridobivanja bajnih zaslužkov posameznikov, dobro povezanih v politiki.

Kako pa ste si zamislili model medicinske uporabe konoplje? Ta naj bi bila dovoljena tudi mladoletnim?

Seveda pod strogim nadzorom zdravnika. Bolniki bi konopljo lahko dobili na zeleni recept ali z dovoljenjem zdravnika. Če se zdravniška stroka odloči, da je treba neki mladoletni osebi zaradi bolezni dati konopljo, je to stvar stroke.

Ali tudi pri medicinski uporabi predvidevate gojenje za lastne potrebe?

Tako je. Poskušamo doseči kar največjo sprostitev, a še vedno imeti nadzor. Če zdravnik, ki je bolniku predlagal konopljo, temu tudi dovoli, da jo lahko proizvede sam – zakaj ne bi bilo tako?