Tiskane izdaje
Ljubljana - Jutrišnji dan bo v znamenju (pravo)sodnih odločitev. Uro pred razglasitvijo sodbe v zadevi Patria bo generalni državni tožilec Zvonko Fišer predstavil izsledke strokovnega nadzora v zadevi Hilde Tovšak, uro po razglasitvi sodbe naj bi se začela izredna seja DZ.
Za zdaj je največ neznank povezanih z izredno sejo državnega zbora, na kateri naj bi poslanci na zahtevo SDS govorili o stanju v pravosodju. Seja je sklicana za 12. uro, vendar je pogoj za njen začetek poročilo matičnega delovnega telesa, to je odbora za pravosodje, ki mora za izredno seji pripraviti sklepe. Teh odboru danes po osmih urah polemične razprave ni uspelo ne sprejeti ne zavrniti: niti sklepov, ki jih je predlagala SDS, niti sklepov, ki jih je predlagala koalicija.
Predsednik odbora Branko Grims (SDS) je namreč sejo po osmih urah prekinil in to brez obrazložitve in pojasnil, kdaj se bo nadaljevala. Po parlamentarnih hodnikih je takoj zaokrožila razlaga, da se bo seja odbora nadaljevala šele potem, ko bo znana odločitev ljubljanskega okrajnega sodišča v zadevi Patria.
SDS je sicer danes presenetila tudi s predlogom, da izredne seje ne bi bilo in da bi v 15 dneh sklicali javno predstavitev mnenj o stanju v pravosodju. S predlogom niso uspeli, bil je zavrnjen z osmimi glasovi proti sedmim.
Nastavljanje giljotine
Čeprav izredni seji ni v začetku oporekala nobena parlamentarna stranka ne glede na to, da je zakonodajno-pravna služba opozorila, da se mora državni zbor samoomejiti v razmerju do sodne oblasti, so se v razpravi kmalu pokazale razlike med opozicijskim videnjem stanja v pravosodju in koalicijskim. Pa tudi v predlogih, kako povečati njegovo učinkovitost.
Nekateri poslanci so namen izredne seje označili zgolj za nastavljanje giljotine za prva človeka sodišča in tožilstva, ki sta poudarila, da stanje v pravosodju res ni še zadovoljivo, ampak da se vsekakor izboljšuje. To potrjujejo tudi obsodbe v primerih tistih, ki so še danes veljali za nedotakljive. Je prav to razlog, da se je politika vznemirila, sta se vprašala predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in generalni državni tožilec Zvonko Fišer in zato poskuša vstopiti v pravosodje. Tudi tako, da se za vse ne uporablja enakih vatlov. Eni veljajo za sodstvo, drugi za izvršno in zakonodajno oblast. Toda, tako Masleša, s sodstvom je konec, če se dovoli, da vanj vstopi politika.
