Tiskane izdaje
Ljubljana – Zakaj ni po odmevnih hišnih preiskavah zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića vložen noben obtožni akt; kako se je lahko pravnomočno obsojena Hilda Tovšak za kratek čas izognila prestajanju zaporne kazni; kdo zaradi bančne tajnosti skriva svoje sporno premoženje in kako ujeti davčne utajevalce so vprašanja, ki jih javnost vedno glasneje naslavlja na državne institucije. Na izboljšanju razkrivanja gospodarskega kriminala pod okriljem vrhovnega državnega tožilstva že več kot eno leto pospešeno dela tudi posebna delovna skupina.
Delovna skupina kar enajstih državnih institucij in organov pregona je danes predstavila izvajanje strategije obvladovanja gospodarske kriminalitete. Višji državni tožilec Drago Šketa, ki vodi delo skupine, je z doseženim zadovoljen. Med ključnimi uspehi skupine, ki pripravlja sistemski okvir za bolj koordinirano soočanje z gospodarskim kriminalom, je Šketa izpostavil izmenjavo podatkov med organi in njihovo sodelovanje, pripravili pa so tudi številne predloge zakonodajnih sprememb, s katerimi bi bili še uspešnejši pri zahtevnem pregonu te vrste kriminala. Delovni skupini je uspelo vzpostaviti tudi normalno sodelovanje z bankami, kjer so še nedavno imeli težave pri pridobivanju podatkov o domnevnih kršiteljih, ker jih je ščitila bančna tajnost.
Policija se je v letu 2013 prioritetno ukvarjala s finančnih preiskavami v 276 zadevah; kar je 17,9 odstotkov več kot leto prej. Po preiskavah je na pristojno državno tožilstvo dala 150, leto poprej pa 135 pobud za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, je rezultate pojasnila namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar.
Prioriteta banke, zdravstvo...
»Da ni več nedotakljivih, svetih krav in malih bogov nenazadnje kažejo tudi drugi statistični podatki za lansko leto, ko je policija obravnavala za 27,1 odstotka več primerov gospodarske kriminalitete.« To pomeni, da je lani preiskovala 16.333 kaznivih dejanj, leto poprej pa 12.853. Celotni delež, ki odpade na gospodarski kriminal v zadevah, ki jih obravnava policija, se je povišal na 17,4 odstotka, kar je največji delež v zadnjih petih letih. Pomemben razlog za boljše statistike pregona so tudi kadrovske okrepitve na državnem tožilstvu in na policiji, ki jih z dodatnim denarjem zagotovila vlada.
Kljub temu se preiskovalni organi pri svojem delu soočajo z izdatnimi težavami in tudi z očitki o neučinkovitosti. Od prvih hišnih preiskav ljubljanskega župana Zorana Jankovića je minilo že leto in pol, pa zadeva še nima epiloga. Veliko nezadovoljstva nad pravno državo je povzročilo izogibanje zaporne kazni Hilde Tovšak, javnost pa pričakuje tudi napredek pri pregonu davčnih utaj, tajkunskih kreditov in drugih oblik gospodarskega kriminala.
»Zavedamo se, da slovenska javnost upravičeno pričakuje odločne ukrepe,« pravi Bobnarjeva. Med prioritetami policije bo letos zato preiskovanje kaznivih dejanj v bančništvu, zdravstvu, farmaciji in energetiki. Šketa je zagotovil, da organi pregona nadaljujejo z delom tudi v odmevnih zadevah. »Pri določenih zadevah preiskave na sodiščih še potekajo, na katere pa tožilec nima aktivnega vpliva, saj je priskava v pristojnosti preiskovalnih sodnikov. Ko bodo te zadeve zaključene, bodo tožilci primerno hitro ravnali.«
DS: Kje so milijarde iz oaz?
Posvet, kako v državo vrniti več deset milijardah evrov, ki so po oceni predsednika državnega sveta (DS) Mitje Bervarja v zadnjih desetletjih izpuhtela v davčne oaze, pa je danes potekal v državnem svetu. Globalno sliko industrije davčnih oaz, izogibanja davkom, dolžniških kriz in težav držav, ki jih to povzroča, je predstavil ekonomist in publicist James S. Henry.
Večina predstavnikov državnih institucij pa je bila skeptična, ali je dimenzija odtekanja slovenskega kapitala v davčne oaze res tako obsežna in ali so te razlog in rešitev težav. Viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan je denimo ocenil, da so ocene o desetih milijardah zelo pretirane in opozoril, da ni vsak posel z državo, ki velja za davčno oazo, nezakonit ali že odtok kapitala. Da je šlo na Ciper pol milijarde ali od tam v Slovenijo prišlo dvesto milijonov, je lahko tudi posledica tega, da je Petrol plačal račun za nafto, rusko podjetje pa iz Cipra nakazalo denar slovenski državi za nakup industrije jekla.
Za Fabijana so razlogi za težave, v katerih je država, ker so se po vstopu v Evropsko unijo banke začele pretirano zadolževati, imele so prvovrstne bonitete, po finančni krizi, ko so jih izgubile, pa so morale nenadoma naglo vrniti deset milijard. Vračanje je s svojim zadolževanjem počasi prevzela država. O slovenskem vstopanju v EU je ocenil, da je bilo podobno grškemu.
Predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča, ki so ga v državnem svetu pričakovali, ni bilo. Direktorica davčne uprave Jana Ahčin pa je predstavila, kako na področju poslovanja z davčnimi oazami že več let izvajajo poseben nadzor. Danes je Durs objavil drugo vmesno poročilo o njem. Po napovedih iz prvega takšnega vmesnega poročila bi morali ta mesec napisati še končno poročilo. Od leta 2009 so postopoma, je povzela Ahčinova, nadzor širili nad vse več držav in s pravnih oseb in samostojnih podjetnikov tudi na transakcije fizičnih oseb. Grafično predstavljamo del podatkov, ki jih vsebuje drugo vmesno poročilo.
Milijonski polog brez dokazil
Ahčinova je povedala, da so pri spremljanju poslovanja s 46 državami, ki jih štejejo za davčno ugodnejše, v lanskem letu podjetjem zaračunali 12,3 milijona dodatnih davkov, kar je daleč največ doslej. V državnem svetu pa je predstavila tudi primer posameznika, pri katerem so ugotovili, da je v nekaj mesecih na banke z družinskimi člani položil 2,9 milijona evrov, v štirih letih pa prijavil le pol milijona prihodkov, zaradi česar so mu izstavili davčni račun za 1,6 milijona evrov, ker ni mogel dokazati izvora, ki ga je tudi poravnal. Imena, ker je tak zakon, ne sme razkriti, je dejala Ahčinova in se pohvalila, da so vrste davčnih inšpektorjev okrepili, še boljše rezultate pa pričakuje, ko bo nastala enotna davčna uprava, ki ji bodo priključeni cariniki.
