NLB je treba zaščititi, ustavni zakon popraviti

Ljubljana – Strokovna skupina podpira prizadevanja poslancev za rešitev problemov NLB, povezanih s sodnimi postopki zaradi prenesenih deviznih vlog pred hrvaškimi sodišči. Ker gre za nove okoliščine, meni, da je ustavni zakon iz leta 1994 treba dopolniti.

Tako je razvidno iz mnenja strokovne skupine, ki jo je imenovala ustavna komisija, da bi ji pomagala pri reševanju nekaterih pravnih dilem, povezanih z namenom politike, da premoženje NLB, v stoodstotni lasti države, zaščiti pred izvrševanjem pravnomočnih sodb hrvaških sodišč. V mnenju, ki je napisano na desetih straneh, kot poročevalka strokovne skupine pa je podpisana Dominika Švarc Pipan, člani strokovne skupine izpostavljajo, da na načelni ravni podpirajo cilj – to je zaščita NLB in državnega premoženja Republike Slovenije pred protipravno prakso sosednje države in njenih državnih organov. Torej prakso, ki je v nasprotju z javnim in ustavnopravnim redom naše države ter mednarodnopravno sprejetimi obveznostmi Republike Hrvaške.

Kljub temu ima strokovna skupina, v kateri so bili še France Arhar, Rado Pezdir, Gorazd Podbevšek in Drago Zadergal, pomisleke do dopolnitev dveh členov (22.i in 22.j člen) ustavnega zakona, kot so jih predložili poslanci SDS in NSi. Natančneje, dopolnitve k 22.i členu bi morali napisati na novo, dopolnitve k 22.j členu bi morali opustiti.

Protiukrepi da, toda ...

Strokovna skupina tako predlaga, da bi morali v ustavnem zakonu (22.i člen) jasno določiti, da so vse odločbe sodišč in drugih organov, ki zadevajo Ljubljansko banko in Kreditno banko Maribor oziroma NLB in NKBM zaradi deviz na deviznih računih in deviznih knjižicah, v nasprotju z našim pravnim redom in tudi obveznostmi, ki jih je sprejela sosednja država. Morali bi, tako meni strokovna skupina, »ponoviti dosedanje stališče Republike Slovenije, da NLB ni univerzalna pravna naslednica LB in zato ne odgovarja za nobeno terjatev, ki bi ji bila naložena v nasprotju s slovenskih pravnim redom in mednarodnopravnimi obveznostmi Republike Hrvaške.« Glede predlaganega 22.j člena pa strokovna skupina meni, da je vsebinsko neustrezen za nadaljnjo obravnavo. Podpira razmislek o uvedbi protiukrepov proti Hrvaški za povračilo nastale škode v skladu z mednarodnim pravom, vendar nasprotuje »uvajanju kakršnihkoli konkretnih protiukrepov ali zavez oziroma napotil k njihovi uvedbi na ravni ustavnega zakona«.

Vprašanje politične volje

Pritrdilno ločeno mnenje je dal član strokovne skupine Drago Zadergal. Za minimalno zaščito NLB in davkoplačevalcev (dolgoročno bi morale biti izgube NLB pokrite iz proračuna) je nujno treba sprejeti dopolnitve ustavnega zakona, je prepričan Zadergal, ki bi preprečevale priznanje sodnih odločb hrvaških sodišč v državah v najširšem možnem obsegu. »Pri tem pa je vprašanje politične volje (in odgovornosti), ali se bo možnost povračila nastale in bodoče škode (v skladu z mednarodno prakso) uredila na ravni ustavnega zakona, kar bi pomenilo jasno zavezo, da bo do teh ukrepov tudi prišlo in povračilo škode ne bi bilo odvisno od vsakokratnih političnih odločitev,« meni Zadergal.

Tri izredne seje

Ustavna komisija lahko mnenje strokovne skupine sprejme ali ne. Če se bo odločila, da ga bo in bo upoštevala njene smernice, bo morala ustavni zakon dodobra spremeniti. Zato je nujna dvetretjinska večina poslancev, predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je že povedal, da se bo bodo morali poslanci sestati še na treh izrednih sejah, če bodo hoteli ustavnorevizijski postopek izpeljati do konca.