NSi za kandidata, ki bo povezal desnico

Ljubljana – Poslancu Jožefu Horvatu iz volilnega okraja Lendava se izteka tretji mandat. V igri je tudi za kandidaturo za predsednika republike, a odločitev še ni sprejeta. Z njim smo se pogovarjali o predsedniških volitvah, razmerah na desnici, arbitraži in pričakovanjih.

Ste še vedno v igri za predsedniško kandidaturo?

Lahko potrdim, da sem v ožjem izboru naše stranke, za kar se ji zahvaljujem, da mi tako zaupa. Kdo bo dejansko kandidat NSi na predsedniških volitvah, še ni odločeno, predvidevam, da bo odločitev sprejeta najkasneje na letnem rednem posvetu vodstva stranke 27. in 28. avgusta.

Menda vam pripada titula poslanca, ki je v tem mandatu izgovoril največ besed. To je za politika verjetno pozitivna lastnost?

To je namerila nova aplikacija Parlameter, ki spremlja aktivnosti poslancev in državnega zbora. Je zanimiv podatek, iz katerega je mogoče delati različne analize, vendar ostajam skromen.

Kako bi označili NSi – ste konfliktna ali konstruktivna opozicija?

NSi je konstruktivna opozicija, kar je dokazljivo s podporo dobrim vladnim zakonom, smo pa, seveda, zelo dejavni pri predstavljanju in zagovarjanju svojih predlogov in rešitev, za katere menimo, da so boljši od vladnih. NSi ima tudi vlado v senci, ki smo jo poimenovali ekipa za prihodnost, je izredno aktivna, analizira in pripravlja zakonske rešitve, poleg tega se intenzivno ukvarja z novim programom stranke. Ta bo v glavnem nadgradnja tistega, kar smo predstavljali leta 2014, se pa bomo osredotočili na gospodarski program in dodali zdravstveno in pokojninsko reformo.

Nazadnje ste julija našli nekaj stičnih točk s koalicijo.

Da, saj smo v državnem zboru dobili podporo za kar dva naša zakona, čeprav v parlamentu ni ravno običajno, da bi vladajoča koalicija podpirala opozicijske zakone. Gre za zakon o sodiščih, ki nalaga ustanovitev posebnega sodišča za pregon bančnega kriminala, vzporedno s tem z novelo zakona o državnem tožilstvu predlagamo ustanovitev specializiranega tožilstva za pregon bančnega kriminala. Upam, da podpora ni bila dana s figo v žepu in da bosta predloga zakonov preživela zakonodajno proceduro in končno potrditev.

Kako pa bi opisali odnos s stranko SDS? Vemo, da je bilo v zadnjem obdobju kar nekaj napetosti.

S SDS v državnem zboru dobro sodelujemo. Pri naših zakonih in pobudah imamo podporo SDS, poslanci NSi tudi podpremo večino zakonov in predlogov SDS, kadar ocenimo, da so dobri za državo. V NSi se držimo načela, da ne gledamo, kdo je avtor predloga, dopolnila ali zakona, ampak se osredotočamo na kakovost rešitev. NSi je stranka z jasnim političnim programom in vizijo, kakšna naj bo slovenska prihodnost.

Kako gledate na pozicijo NSi, SDS da, Janez Janša ne?

Predsednica NSi Ljudmila Novak je imela in še vedno ima popolno podporo vodstva stranke za svoje izjave o Janezu Janši. Za tem stojita celotno vodstvo NSi in celotna poslanska skupina, razlogov za takšno stališče pa je veliko. Po tem, ko smo bili najzvestejši del v kar dveh koalicijah, ugotavljamo, da se takšno sodelovanje ni obneslo. Prizadevamo si, da bi našli dobrega in karizmatičnega politika, ki bi bil sprejemljiv za velik del državljanov in bi znal povezati desnico. Kot rečeno, je NSi stranka z jasnim političnim programom in vizijo. Trdim, da imamo rešitve in odgovore na ključna razvojna vprašanja Slovenije.

Gre torej za tretjega človeka?

Recimo temu, kakor želimo, pomembno je, da bi nekomu uspelo povezati desnico, ker bi bil že čas, da bi tudi ta pol slovenske politike enkrat oblikoval samostojno vlado. Zavedati se moramo, da slovenski desnici doslej še ni uspelo sami sestaviti koalicije in vlade. Nikoli nismo imeli izključno desne vlade, razen za krajše obdobje leta 2000, ko je Andrej Bajuk kot mandatar oblikoval vladno ekipo po Drnovškovi vladi.

Menite, da bo mogoče oblikovati izključno desno vlado po prihodnjih volitvah?

To je dolgoročni cilj. Ali nam ga bo uspelo doseči na rednih parlamentarnih volitvah, ki bodo najbrž junija prihodnje leto, je veliko vprašanje, zato moramo razmišljati široko in na dolgi rok.

Kaj lahko parlament in predvsem vladajoča koalicija še storita v državnem zboru do izteka mandata?

Bojim se, da nič več pomembnega. V zadnjem obdobju imam občutek, da koalicija ne potrebuje opozicije, saj ne najdejo več soglasja pri ključnih projektih. Namesto tega se raje prek medijev obstreljujejo, pri čemer izstopata manjši koalicijski stranki Desus in SD. Njuno ravnanje odslikava stanje, da so volitve pred vrati, saj imajo predlogi SMC vse manj podpore v koaliciji.

Nazadnje je bilo soliranje najbolj opazno po sodbi arbitražnega sodišča. V začetni fazi se je slovenska politika poenotila, o tem pričajo izjave po seji odbora za zunanjo politiko in skupna izjava, v kateri pozivamo k dialogu s Hrvaško o implementaciji sodbe, kot podlago za dialog pa razumemo izključno sodbo arbitražnega sodišča. Potem pa se pojavi podpredsednik vlade in predsednik Desusa Karl Erjavec z izjavo, da dialog ni rešitev. Da če bi bil on premier, ne bi bilo nobenih pogovorov s Hrvati, in da hrvaškega premiera Plenkovića ne bi povabil v Ljubljano. To ni dobro, ker mora Slovenija na tej točki ohraniti mirne živce, mora biti vztrajna in ohranjati dialog.

Tudi na tej točki se vidi, da koalicija niti ob zunanjepolitičnih temah ni enotna, kaj šele da bi imela država skupno zunanjo politiko, kar bi seveda bilo nujno in med drugim skladno z deklaracijo o zunanji politiki, ki jo je državni zbor sprejel julija 2015. Namesto tega opazujemo soliranje, razloge za to pa lahko iščemo v predvolilnih motivih.

Ste predsednik odbora za zunanjo politiko, kaj bi vi svetovali predsedniku vlade, naj se odpravi v Zagreb ali ne? Minister Erjavec pravi, naj ne hodi, razen če bi si hrvaški premier premislil glede priznavanja arbitražne sodbe.

Skliceval bi se na izjavo odbora, ki je bila usklajena po večurni razpravi in v kateri pozivamo k dialogu med Slovenijo in Hrvaško o implementaciji arbitražne sodbe. Od tega ne bi odstopal, dialog bi ohranjal. Kdorkoli si želi prekinitve, kdor pravi, da se ne bo pogovarjal, škodi državi. To je dejstvo.

Kakšno je vaše mnenje o arbitražni sodbi?

Osebno sem razočaran, vendar se moramo v tem primeru, tako kot v številnih v mednarodnem pravu, držati pravila pacta sunt servanda, pogodbe je treba spoštovati, v tem kontekstu je treba spoštovati tudi razsodbo arbitražnega sodišča. Zato menim, da je treba vztrajati pri dialogu, zlasti ker imamo na svoji strani, ali bolje rečeno, na strani vladavine prava, institucije EU, še posebej evropsko komisijo, pa tudi države članice. Prepričan sem, da EU obstane ali pade na spoštovanju vladavine prava. Pomembno je, da bo slovenska vlada naklonjenost vladavini prava v dialogu s hrvaško znala pametno unovčiti. Potrebno bo veliko potrpljenja in vztrajnosti.