Obisk v BiH: Pahor na drugi del turneje po Balkanu

Zagreb – Slovenski predsednik Borut Pahor bo po dvodnevnem obisku Srbije prejšnji teden danes začel dvodnevni obisk v Bosni in Hercegovini, kamor potuje na povabilo predsedstva BiH.

Bosna in Hercegovina je pomemben partner Slovenije. Na lestvici bosansko-hercegovskih uvoznikov je Slovenija na sedmem mestu, gospodarstvo BiH, ki za zdaj še omogoča povprečno izplačilo plač v višini 400 evrov, pa je na slovenski lestvici uvoznikov na petem mestu. Nemčija, Italija in Hrvaška so sicer na prvih mestih gospodarskega sodelovanja z BiH. Po napovedih bo prav gospodarstvo ena osrednjih tem pogovorov slovenskega predsednika in političnega vrha BiH.

Pomoč po poplavah

Pahor se bo z bosansko-hercegovskimi predstavniki pogovarjal tudi o poplavah, posledice katerih bo mogoče odpraviti šele v desetih letih. Oblast v BiH je prav včeraj objavila prve ocene škode. Podivjana voda je menda uničila okoli 7500 hiš, približno 80.000 ljudi je ostalo brez domov in imajo status razseljenih oseb. Zelo velika je tudi škoda v kmetijstvu, ki je bilo sicer ena glavnih, če ne edina, dejavnost številnih ljudi na območjih, ki so jih prizadele poplave.

Slovenija je ena od držav na območju nekdanje skupne države, ki je BiH pomagala takoj. Prav v teh dneh je slovenska vlada sprejela tudi sklep o napotitvi motorizirane čete Slovenske vojske s 120 pripadniki, ki bodo sodelovali pri odpravljanju posledic poplav v BiH. Četa je že odpotovala iz mariborske vojašnice generala Maistra. Enota je sicer del regionalnih rezervnih sil Euforja, do predvidoma 20. junija pa se bo začasno pridružila enotam Euforja, ki pomagajo pri odpravljanju posledic naravne ujme v BiH.

Rdeči križi Slovenije je v BiH in Srbijo do zdaj poslal že 650 ton humanitarne pomoči. V BiH je šlo 127 pošiljk, skupaj težkih 500 ton, v Srbijo pa 26 pošiljk, težkih 150 ton.

Dvodnevni obisk, ki ga danes začenja slovenski predsednik Pahor v BiH, bo imel tudi politično noto. Nad BiH se je že dolgo tega namreč spustil duh politične brezizhodnosti. Obleka, ki so jo zanjo pred dobrima dvema desetletjema sešili v Daytonu, je državo ščitila pred neprijetnostmi devetdesetih, vendar je že popokala po šivih in razpada, povzročila pa je več škode, kot koristi.

Politična agonija

Državo, v kateri se o ničemer pametnem ne morejo dogovoriti, lahko pa se dogovorijo o nepomembnih stvareh, kot pravijo tuji diplomati, ki spremljajo bosansko-hercegovsko politično življenje, pesti tudi politična agonija, zaradi katere državljani preprosto ne vedo, kaj lahko jutri pričakujejo. Februarski protesti, ki so na noge dvignili na tisoče protestnikov, so sicer napovedovali, da bi se utegnilo marsikaj spremeniti, vendar se ni. Oktobrske parlamentarne volitve bodo, kot je slišati v Sarajevu, le še ena od priložnosti za politične stranke, da bodo »javni denar zapravljale za svoje koristi, nikakor pa ne za boljši jutri države«.

Evropska unija je februarsko dogajanje v BiH označila za destabilizacijo. Evropska diplomacija, ki je dolgo zanemarjala brezperspektivne razmere v tej državi, pa je pozneje le priznala, da je to znamenje za preplah in tudi opozorilo uradnemu Sarajevu, naj se politiki nehajo medsebojno obtoževati in se raje vprašajo, kaj lahko naredijo za državo.

Povabilo v Berlin

Te dni je Sarajevo obiskal tudi nemški šef diplomacije Frank-Walter Steinmeier in vodilne politike BiH pozval, naj pridejo 28. avgusta v Berlin, kjer bi se s še nekaterimi predsedniki – po neuradnih informacijah s predsedniki Slovenije, Hrvaške in Srbije – pogovorili o prihodnosti Bosne in Hercegovine ter o možnosti za deblokiranje političnih (ustavnih) sprememb v BiH.