Tiskane izdaje
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je seznanil z letnim poročilom informacijskega pooblaščenca za leto 2013, piše STA.
Ta veliko pritožb prejme zaradi molka organa.
Poslanci SDS so pri tem uradu očitali politično pristranskost, namestnica pooblaščenke Rosana Lemut Strle zagotavlja, da niso nobene stranke vzeli na piko.
Kot je predstavila Lemut Strletova, so v letu 2013 prejeli 610 pritožb, več kot polovico zaradi molka organa, kar je po njenih besedah nesprejemljivo. Zelo aktivni so tudi na področju svetovanja, saj na leto izdajo okoli 2500 mnenj, lani so podali tudi dve zahtevi za oceno ustavnosti, pravi namestnica.
Franc Trček (ZL) je med drugim kot prednostno označil vprašanje, kako zmanjšati molk organov. Kot pravi, se sicer zaveda kadrovske podhranjenosti številnih manjših občin, a molk ni dopusten.
»Vsi na občini razumejo, da morajo izdati lokacijsko informacijo, da morajo poskrbeti za vrtce in šole, tako je treba poskrbeti tudi za transparentnost dela,« je na očitke o dodatni obremenjenosti odgovorila Lemut Strletova.
Kot pravi, še ni slišala uradnika, da je obremenjen, ker mora obravnavati vlogo za gradbeno dovoljenje.
Tudi obravnava vloge za dostop do informacij javnega značaja je delo, zakon o dostopu do informacij javnega značaja je samo eden od zakonov, po katerih morajo delati v javni upravi, poudarja.
Nekateri poslanci so po poročanju STA opozorili tudi na vse večji obseg dela informacijskega pooblaščenca, v uradu katerega pa se število zaposlenih zmanjšuje.
Lemut Strletova je na vprašanje Jerneja Vrtovca (NSi), kakšni so njihovi načrti v zvezi s številom zaposlenih, odgovorila, da se zavedajo, da denarja preprosto ni, naloge pa je treba opraviti čim bolje s kadri, ki so na voljo.
Poslanci iz vrst SDS in ZL so opozorili še, da bi bilo primerno, da bi bila na obravnavi letnega poročila navzoča informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Vinko Gorenak (SDS) je pri tem dodal, da bi se njegova razprava, če bi bila na seji prejšnja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je bila pristojna tudi v letu 2013, nanašala na politično pristranskost tega organa. Pri tem je navedel tudi primere, v katerih je bila SDS po njegovem mnenju pristransko obravnavana.
Lemut Strletova je zanikala kakršnokoli politično pristranskost njihovega organa, kot je spomnila, je njihov organ podal prijavo tudi v primeru objave fotografije družine poslanca Branka Grimsa (SDS). »Nikoli nismo nobene stranke vzeli na piko,« poudarja namestnica informacijske pooblaščenke.
A po njenih besedah velja, da za nekoga, ki je bolj izpostavljen, prejmejo več prijav, zato ga večkrat obravnavajo. Na pobudo poslancev SDS je Lemut Strletova tudi obljubila pisne podatke o tem, koliko političnih strank so oglobili, zakaj in s kakšnimi zneski.
Anja Bah Žibert (SDS) pa je med drugim kot problem izpostavila, da pritožba zoper odločbo informacijskega pooblaščenca ni dopustna, temveč se lahko sproži le upravni spor. Kot je pojasnila Lemut Strletova je urad informacijskega pooblaščenca pritožbeni organ in tako predstavlja drugo stopnjo, prvo stopnjo predstavlja zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, tretjo pa sodišče. Če bi obstajala še pritožba proti odločbi pritožbenega organa, bi se postopki še podaljšali, je dejala.
Poslanec Desusa Uroš Prikl je ocenil, da vloga pooblaščenke pridobiva čedalje večjo veljavo, širša javnost se zaveda njenega pozitivnega delovanja. Želi pa si, da bi pooblaščenka tudi bolj proaktivno sodelovala pri pripravi zakonodaje z vseh področij in jih že vnaprej opozorila na morebitne anomalije, še piše STA.
