Tiskane izdaje
Piran – V Piranskem zalivu bi bila odločitev arbitraže lahko podobna tisti, o kakršni sta se že leta 2001 dogovorila premiera Janez Drnovšek in Ivica Račan, namreč, da večji del zaliva pripade Sloveniji, meni pomorski pravnik Mitja Grbec.
Argument za takšno delitev Grbec vidi v geografski konfiguraciji Piranskega zaliva, v katerem je zaradi razčlenjene obale slovenski del daljši, in po strokovnih izhodiščih takemu delu obale pripada večji del morja, poleg tega pa takšni delitvi v prid govorijo še zgodovinske in posebne okoliščine.
Na razmejitev na morju bo najverjetneje vplivala tudi razmejitev na kopnem, torej stik kopenske meje z morjem. Arbitražno sodišče pa je nedvomno tudi odločilo o statusu morskih voda znotraj Piranskega zaliva, torej ali gre za teritorialno morje oziroma notranje morske vode. Če se je odločilo, da ohrani Piranski zaliv status notranjih voda, se bo širina slovenskega teritorialnega morja merila od črte, ki zapira vhod v zaliv (med Rtom Savudrija in piransko Punto). Takšna rešitev ne bi bila v nasprotju z mednarodnim pravom. Teoretično bi bilo celo mogoče, da celoten zaliv pripade Sloveniji (do črte nizkih voda ob hrvaški obali), vendar Mitja Grbec o takšnem razpletu resno dvomi.
Stik z odprtim morjem
Glede stika (junction) je bil arbitražni tribunal najverjetneje postavljen pred nalogo, da odloči ne samo o pomenu izraza junction, temveč tudi o pomenu izraza odprto morje v kontekstu arbitražnega sporazuma. Grbec razume »stik z odprtim morjem« vsaj kot situacijo, v kateri slovensko teritorialno morje ni ukleščeno (cut off) med teritorialnim morjem Italije in Hrvaške. Predvideva tudi, da arbitražno sodišče ni moglo popolnoma zaobiti dejstva, da sta tako Slovenija kot Hrvaška po 25. juniju 1991 razglasili svoji (ribiški) ekološki coni (v primeru Hrvaške je to de facto izključna ekonomska cona).
Mitja Grbec. Foto: Aleš Černivec/Delo
Za določitev tega stika je več teoretičnih možnosti. Ena je koridor slovenskega teritorialnega morja do odprtega morja. »Koridor teritorialnega morja poznamo, na primer iz razmejitve med Francijo in Monakom, čeprav se zadnji konča v francoski izključni ekonomski coni. Druga možnost je koridor odprtega morja do slovenskega teritorialnega morja, podoben tistemu iz sporazuma Drnovšek-Račan. Tretja možnost, ki jo vidim, pa je vrnitev statusa odprtega morja delu morja ob osimski meji med slovenskim teritorialnim morjem in na primer točko T5,« pojasnjuje Grbec.
Iz arbitražne prakse je zanimiva razsodba v razmejitvenem sporu med Kanado in Francijo (otočka St. Pierre & Miquellon), kjer je tribunal omenjenim francoskim otokom dodelil koridor izključne ekonomske cone do odprtega morja. »Je pa še veliko drugih možnosti in pripravljeni moramo biti na presenečenja,« opozarja Grbec.
Sodba med Kamerunom in Nigerijo izvršena po 10 letih
Izjemni poznavalec pomorskega prava pojasnjuje, da morata državi v šestih mesecih po arbitražni odločitvi storiti vse potrebno za njeno izvršitev, skupaj s spremembami notranje zakonodaje.
V praksi se je večkrat zgodilo, da odločitev mednarodnega sodišča glede razmejitve v resnici kar nekaj časa ni bila uresničena. Sodba Meddržavnega sodišča ICJ v Haagu v razmejitvenem sporu med Kamerunom in Nigerijo je bila izdana leta 2002, dokončno izvršena pa šele deset let kasneje. Zgodilo se je tudi, da se državi nista strinjali glede veljavnosti že izdane odločitve arbitražnega sodišča in sta odločitev o njeni veljavnosti oziroma neveljavnosti soglasno prepustili ICJ. V razmejitvenem sporu med Senegalom in Gvinejo Bissau je tako ICJ leta 1989 potrdilo kot veljavno (in za obe državi zavezujočo) predhodno odločitev arbitražnega sodišča, o kateri je ena izmed držav trdila, da je neobstoječa oziroma nična. A okoliščine tega primera so bile precej drugačne od našega, pravi Grbec.
Velik izziv za diplomacijo
Po razglasitvi arbitraže je pred slovensko in hrvaško diplomacijo velik izziv, kako odločitev arbitražnega sodišča izvršiti na terenu na miren način, brez incidentov, v duhu dobrih sosedskih odnosov.
»Nikakor ne dvomim o tem, da bo arbitražna odločba prej ali slej uresničena. Ključno vlogo pri tem bi morala odigrati Evropska unija. Določitev meje, stika z odprtim morjem in režima za uporabo ustreznih morskih območij vpliva med drugim na izvajanje evropske zakonodaje in nekaterih politik, predvsem na področju ribištva in varovanja (morskega) okolja,« še ugotavlja Mitja Grbec.
