Tiskane izdaje
Osem pravnih strokovnjakov se poteguje za funkciji slovenskega člana in nadomestnega člana v evropski komisiji za demokracijo skozi pravo, bolj znani kot Beneška komisija. Odločitev o dveh imenih je na vladi, izbrana bosta imenovana za štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.
Za članstvo v Beneški komisiji se potegujejo dr. Anže Erbežnik in dr. Matjaž Nahtigal z novogoriške evropske pravne fakultete, dr. Aleš Galič, dr. Ciril Ribičič in dr. Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete, odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar, namestnik varuha človekovih pravic Jernej Rovšek in dr. Andraž Zidar z beneškega Medevropskega univerzitetnega centra. Skladno z revidiranim statutom Beneške komisije bosta člana, ki bosta izbrana, v komisiji delovala neodvisno. Ne zastopata stališč svojih držav, ampak svoja osebna stališča. Naša država je članica Beneške komisije od leta 1993, doslej so jo kot člani zastopali dr. Peter Jambrek, in sicer dva mandata, ter dr. Klemen Jaklič in dr. Ciril Ribičič po en mandat.
Ustavna »prva pomoč«
Beneška komisija je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. Ustanovljena je bila maja 1990 in je imela pomembno vlogo pri sprejemanju ustav, ki temeljijo na standardih evropske ustavne dediščine. Prispeva k njeni razširitvi, kar pomeni, da izhaja iz pravnih vrednot stare celine in še vedno zagotavlja ustavno »prvo pomoč« posameznim članicam. Beneška komisija danes presega zemljepisne in s tem vrednostne meje, saj jo poleg 47 držav članic Sveta Evrope sestavlja še 13 drugih (Alžirija, Brazilija, Čile, Izrael, Južna Koreja, Kazahstan, Kirgizija, Kosovo, Maroko, Mehika, Peru, Tunizija in ZDA). Pridružena članica je Belorusija, države opazovalke pa so Argentina, Kanada, Sveti sedež, Japonska in Urugvaj. Poseben status imajo evropska komisija, Palestina in Južna Afrika. Beneška komisija si prizadeva za ohranitev treh najpomembnejših načel evropske ustavne dediščine, in sicer demokracijo, človekove pravice in vladavino prava.
Dvakrat na tapeti
Beneška komisija se je z našo državo doslej ukvarjala dvakrat. Prvič leta 2000, ko se je takratni premier Andrej Bajuk nanjo obrnil z vprašanjem glede ustavnih sprememb volilnega sistema, ki naj bi bile v nasprotju z voljo ljudstva izraženo na referendumu in odločitvijo ustavnega sodišča. Naj spomnimo: takrat je ustavno sodišče s pravnimi manevri dodatno ugotovilo, da so se na referendumu volivci izrekli za večinski volilni sistem, in ne za proporcionalnega, ki je bil kasneje z nekaj popravki vnesen v ustavo. Beneška komisija Bajukovi vladi ni pritrdila. Drugič se je komisija z nami ukvarjala leta 2012, ko je Janševa vlada oporekala odločitvi Pahorjeve vlade, ki je na mesto člana oziroma njegovega namestnika tik pred potekom svojega mandata imenovala nekdanja ustavna sodnika dr. Cirila Ribičiča in kot nadomestno članico dr. Dragico Wedam Lukić. Beneška komisija je naša notranja razhajanja ignorirala in potrdila obe imeni.
