Tiskane izdaje
Ljubljana - Najverjetnejši mandatar Miro Cerar si je po prvem krogu koalicijskih pogovorov že zagotovil minimalno večino v parlamentu. Zdaj začenja misijo usklajevanja interesov manjših strank, ki bi lahko tvorile medblokovsko »pisano koalicijo«. Ali bo v njej sodelovala tudi razdeljena SD, bo znano tik pred konstituiranjem DZ.
Stranke Desus, NSi, Zaab in z nekaj zadržki danes tudi SD so se z zmagovalko volitev SMC načeloma strinjale glede osmih ključnih prioritet naslednjega mandata. To so nadaljevanje privatizacije, projektno razporejanje proračunskih sredstev, zdravstvena reforma, intenzivnejše črpanje evropskih sredstev, racionalizacija javne uprave, medgeneracijska solidarnost, učinkovitejše pravosodje in doslednejše pobiranje davkov. Največji izziv bo gotovo privatizacija, kjer gre Cerar s svojo politiko »na roko« ekonomsko liberalni NSi, medtem ko imajo socialni demokrati glede tega vrsto pomislekov. »To je enačba, ki jo bo poskušal rešiti Cerar. V naslednjih dneh se bo pokazalo, kako in ali je sploh rešljiva,« je možnost koalicijskega sodelovanja s programsko diametralno nasprotno stranko komentiral predsednik SD Dejan Židan.
Predsednik SMC je prvi krog pogajanj ocenil za spodbuden, češ da si vse stranke prizadevajo za resno in stabilno vlado. Cerar bi pisano vlado lahko sestavil že zgolj z dvema koalicijskima partnericama; Desusom in NSi. Takšna koalicija bi imela v 90-članskem parlamentu 51 glasov. Dovolj trdno za najverjetnejšega mandatarja? »Če bi imela vlada 51 poslanskih mest je to zagotovo dovolj prepričljiva večina, da lahko izvaja temeljne naloge. Seveda pa je treba upoštevati, da lahko včasih odhod zgolj ene stranke iz vlade poruši tudi koalicijo, ki ima celo več sedežev, kot ste omenili,« je odgovoril na naše vprašanje.
V SMC bodo na podlagi dosedanjih pogovorov do ponedeljka pripravili osnutek koalicijske pogodbe. V njem bodo morali natančneje opredeliti posamezne vladne politike in ukrepe. Potencialni partnerji se bodo o njih pogovarjali predvidoma v torek in sredo, kar bi pred izvolitvijo novega predsednika DZ že lahko nakazalo prve obrise koalicije. Za naslednika Janka Vebra (SD) se omenja poslanca Desusa Primoža Hainza. Ta za Delo prevzema funkcije ni ne potrdil ne zanikal: »Ne bom nič rekel. O tem za zdaj ne razmišljam.«
Razdvojena SD ne izključuje mesta v Cerarjevi vladi
SD ni obremenjena s tem, ali iti v koalicijo ali opozicijo. Obe rešitvi sta za nas enako sprejemljivi,« je bil po srečanju z vrhom SMC diplomatski predsednik socialnih demokratov Dejan Židan. Mnogi člani vendarle niso navdušeni nad opozicijsko vlogo ob SDS in ZL.
Če bi SD v petek zaradi pomislekov do privatizacije zavrnila sodelovanje v koaliciji, bi ob radikalno levi Združeni Levici stranka težko prišla do izraza, se bojijo mnogi v stranki. Drugi del članstva, zlasti tisti, ki se jim ni uspelo uvrstiti v parlament, pa nasprotno menijo, da se za nekaj položajev v vladi ni vredno odpovedati »konsolidaciji« po parlamentarnih volitvah oslabljene stranke.
»V opoziciji bi imeli več možnosti ukvarjati se s strankarsko mrežo in zaščito nekaterih populacij, ki volijo SD. V koaliciji pa bi lažje uresničevali nekatera programska izhodišča,« dilemo priznava tudi strankin prvak Židan.
Prav zato najverjetnejšemu mandatarju Miru Cerarju tudi niso ponudili jasnega odgovora, ali so pripravljeni sodelovati v njegovi vladi. »Tudi z zadnjimi sogovorniki je bil razgovor konstruktiven. Bili so seveda nekoliko še zadržani do vprašanja do ključnega vprašanja ali iti v koalicijo ali ne,« je po dobro uro trajajočem sestanku potrdil tudi Cerar. Tako SD kot SMC sicer podpirata uspešen boj proti korupciji, krepitev pravne države ter stabilizacija zdravstvenega sistema, medtem ko se razlikujeta pri vprašanjih privatizacije, zaščite delavskih pravic ter gospodarskega zagona.
Predsednik SMC števila sedanjih trinajstih ministrstev ne bo bistveno spreminjal, je dejal včeraj. »Možne pa so majhne modifikacije, o čemer bomo z drugimi strankami govorili prihodnji teden,« je dejal Cerar.
