Pahor bo preveril, ali ima Cerar večino v DZ

Ljubljana – Predsednik republike Borut Pahor po konstituiranju državnega zbora jutri začenja posvetovanja s poslanskimi skupinami. Prva je na vrsti zmagovalka volitev SMC, ki bo šefu države za mandatarja predlagala svojega voditelja Mira Cerarja.

Pahor bo Cerarja prihodnji teden najverjetneje tudi uradno nominiral kot kandidata za mandatarja. A se bo o predlogu prej posvetoval še z drugimi parlamentarnimi strankami in ugotavljal, ali bi kandidat v parlamentu lahko dobil večino. Tako na pogovor v predsedniško palačo v torek prihajata vodji druge in tretje največje poslanske skupine Jože Tanko (SDS) in Franc Jurša (Desus). V sredo bodo na vrsti še Matjaž Han (SD), Luka Mesec (ZL), Matej Tonin (NSi), Jani Möderndorfer (Zaab) ter predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti Roberto Battelli in Laszlo Gönz.

Obrisi nove koalicije

Predsednik republike, ki si zakonsko sicer lahko vzame čas do septembra, je napovedal, da bo svoj predlog v parlament poslal v ponedeljek, 18. avgusta. To pomeni, da bi poslanci o mandatarju lahko glasovali v petek, 22. avgusta. Še pred tem, predvidoma jutri, bo predsednik SMC Cerar potencialnim koalicijskim partnerjem iz Desusa, SD, NSi in Zaaba poslal dopolnjen koalicijski sporazum. Po zadnjih pogajanjih se je v grobem izrisal možni koalicijski trojček SMC-Desus-SD, ki bi imel v parlamentu 52 glasov podpore.

Za Cerarjevo »pisano koalicijo« ključne NSi predlogi zmagovite stranke doslej niso prepričali, češ da so premalo reformno naravnani. Predstavniki obeh strank bodo poskušali še pred pogovori pri Pahorju zbližati stališča, a po doslej izpogajanem večjega preboja ni pričakovati. Pri odločitvi, ali si bo Nova Slovenija dokončno zaprla vrata v koalicijo ali ne, bodo ključno vlogo odigrali lokalni občinski odbori druge najmanjše parlamentarne stranke. Ti vstop stranke v Cerarjevo vlado večinoma podpirajo, a le, če bo NSi uspelo izpeljati reforme gospodarstva, zdravstva in trga delovne sile.

V SMC doslej niso bili najbolj navdušeni nad sodelovanjem z Zavezništvom Alenke Bratušek. Najbolj sta jih zmotila (samo)kandidatura odhajajoče predsednice vlade za evropsko komisarko in ignoriranje zahteve na volitvah zmagovite stranke, naj Bruslju kot edinega kandidata predlaga dosedanjega komisarja Janeza Potočnika. Zavrnitev programsko najsorodnejše stranke bi morala SMC prepričljivo argumentirati, saj se je Bratuškova zato, da bi se izognila morebitnim konfliktom, vnaprej odpovedala kakršnimkoli funkcijam v novi vladi. Njena kandidatura za komisarko pa sproža pomisleke tudi v lastni stranki. »Malo me skrbi za našo stranko. Alenka Bratušek lahko odide v Bruselj, mi pa bomo ostali brez predsednice, brez imena in na koncu lahko tudi brez stranke,« je dejal podpredsednik Zaaba Peter Vilfan.