Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsednik republike Borut Pahor v mnenju, ki ga je danes poslal v DZ, ocenjuje, da mora Slovenija tudi zaradi poslabšanja mednarodnih varnostnih razmer in nalog v Natu sprejeti ukrepe za izboljšanje ravni pripravljenosti SV.
Pahor poziva, da politika in stroka v najkrajšem možnem času dosežeta soglasje za posodobitev celotnega varnostnega sistema. Mnenje predsednika republike Boruta Pahorja o stanju pripravljenosti Slovenske vojske (SV) je na podlagi zahteve DZ namenjeno predstavitvi na izredni seji DZ. Seja, ki so jo sklicali na pobudo SDS in NSi, se bo nadaljevala 5. maja.
Pahor je v uvosu spomnil, da je SV že tretje leto zapored na najnižji ravni pripravljenosti delovanja. Kot predsednik republike in kot vrhovni poveljnik njenih obrabnih sil poziva vlado in parlament, vladajoče in opozicijske stranke ter stroko, da v najkrajšem možnem času oblikujejo strokovno in politično soglasje o ukrepih za posodobitev celotnega varnostnega sistema naše države in SV kot njenega obrambnega stebra.
To je po Pahorjevih navedbah zaradi omejenih razpoložljivih proračunskih sredstev nehvaležna in težka naloga, toda zaradi spremenjenih in nepredvidljivih varnostnih okoliščin v mednarodni skupnosti tudi neodložljiva. Kot ocenjuje, lahko le tako zagotovijo in okrepijo varnost naše države in dovolj brezskrbno življenje državljanov.
»Slovenija ni vojaško ogrožena, temveč varnostno«
Slovenija po njegovi presoji ni neposredno vojaško ogrožena. Meni pa, da je zaradi splošnega poslabšanja varnostnih razmer v sosedstvu EU in držav članic zveze Nato, zaradi okrepljenih posrednih in neposrednih terorističnih napadov in groženj, poslabšanih odnosov zveze Nato z Rusko federacijo ter varnostnih razsežnosti humanitarne begunske in migrantske krize, Slovenija bolj varnostno ogrožena. Tako je po njegovem mnenju posodobitev varnostnega sistema nujna in neizogibna.
Pahor priznava, da je ključen dejavnik zniževanja pripravljenosti v preteklih letih in sedanjega stanja SV zmanjševanje finančnih sredstev. Znižanje sredstev za več kot 40 odstotkov v zadnjih petih letih je popolnoma onemogočilo njeno modernizacijo v skladu z načrti zmogljivosti, delež za investicije je upadel s 25 odstotkov na slaba dva odstotka vojaškega proračuna. Znižanje sredstev za usposabljanje in vzdrževanje za skoraj polovico je bistveno vplivalo na pripravljenost vojakov, enot in vojaške tehnike, ugotavlja predsednik republike in nekdanji premier.
Kljub temu pa poudarja, da ni neposredne povezave med obsegom proračunskega denarja in ravnjo varnosti. Tako je ponovno izpostavil pomen temeljite, premišljene in transparentne strokovne podlage o podrobnem načrtu vlaganj države v posodobitev SV in varnostnega sistema v celoti.
Pahor je v mnenju spomnil, da sta mu ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik generalštaba SV Andrej Osterman konec marca predstavila poročilo o pripravljenosti SV za lani, ki vsebuje zaskrbljujoče ugotovitve. Pripravljenost vojske za delovanje v miru ima povprečno oceno zadostno, pripravljenost za delovanje v krizi ali vojni pa nezadostno. Pripravljenost določajo popolnjenost enot s kadri in opremo, usposabljanje, stanje in sodobnost vojaške tehnike ter vzdržljivost delovanja, ki jo opredeljujejo zaloge, ti dejavniki pa so sedaj kritični.
SV se je lani zmanjšala za dodatnih 540 pripadnikov stalne in rezervne sestave. Pahor opozarja še na tehnološko zastarelost določenega dela vojaške tehnike, kot pozitivno pa izpostavlja visoko motiviranost pripadnikov SV.
Prepričan je, da je najosnovnejši pogoj za nadaljnji razvoj SV izvedba srednjeročnega obrambnega programa, ki ga je februarja letos sprejela vlada.
Pahor letos zaznava tudi povečano občutljivost javnosti glede varnosti, kar je po njegovem mnenju mogoče pojasniti tudi z dejstvom, da se varnost ne zdi več tako samoumevna.
Kot je še navedel Pahor, lahko v svojem mnenju "tvega" oceno, da je sedanji sistem nacionalne varnosti precej izčrpan in razvojno presežen.
