Pahor: Spomenik bo nagovarjal k miru in spravi

Po besedah predsednika republike novi spomenik v središču prestolnice vabi vse Slovenke in Slovence k pomiritvi in spravi.

Ma. F., STA, Sandra Hanžič
čet, 13.07.2017, 18:30; spremenjen: 19:14

Ljubljana - Slovenski narod se je z ustanovitvijo lastne države vzpostavil kot nacija, z odkritjem osrednjega državnega spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam pa se vzpostavlja kot zrela nacija, je predsednik republike Borut Pahor ocenil ob slovesnem odkritju spomenika. Meni, da bo ta nagovarjal k miru in spravi, znotraj naroda in z drugimi.

Po Pahorjevih besedah novi spomenik na Kongresnem trgu v središču prestolnice vabi vse Slovenke in Slovence k pomiritvi in spravi: »Spomenik vabi k razmišljanju. Nihče ni dolžan, da vabilo sprejme. Vsak naj ravna po svoji vesti in svobodno.« V govoru ob današnjem slovesnem odkritju je izpostavil, da je postavljen v spomin na vse padle žrtve vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami povezanih dogodkov.

Spomnil je na žrtve prve svetovne vojne, borce za severno mejo in koroških borcev, borke in borce uporniškega gibanja TIGR, padle borke in borce narodnoosvobodilnega boja, žrtve revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja, žrtve zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter žrtve vojne za obrambo samostojnosti Republike Slovenije v letu 1991.

»Čeprav bo ta osrednji državni spomenik najprej spominjal na vse žrtve in mrtve, bo v prenesenem smislu pravzaprav nagovarjal vse žive, ki bomo postali pred njim,« je dejal. Po njegovih besedah bo spomenik nagovarjal »k sožitju, razumevanju, odpuščanju, sodelovanju, miru in spravi, znotraj naroda in z drugimi.«

»Brez strahu zdaj moj narod, nacija, ki ji pripadam, na ramenih preteklosti svobodno in zavzeto gleda izzive prihodnosti. Obstali bomo, ker se navzlic vsemu kreganju ne sovražimo,« meni Pahor. Izrazil je še prepričanje, da bo našim otrokom to strašno čustvo sovraštva prihranjeno: »Vzgajani bodo za sožitje, spoštovanje in sodelovanje.«

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je izpostavil, da gre za simbolni opomin na vsa grozodejstva, ki so se nam zgodila v 20. stoletju in ki smo si jih tudi sami prizadejali. »To je nekaj, kar je pomembno in upam, da bo enkrat prišel politični čas, ko bo to tudi za vse sprejemljivo.«

Takrat, ko jo bomo čutili in jo bomo želeli, bo sprava mogoča, pa je dejal predsednik državnega sveta Mitja Bervar.

Na slovesnosti je spregovoril tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je dejal, da je za narod pomembno, da gremo naprej, si odpustimo, smo pietetni do žrtev in da se naučimo, katerih napak ne smemo ponavljati. »Sprava je proces, ki se dogaja, vendar je odvisen tudi od vsakega posameznika, ne samo od politikov, dejal Cerar, ki današnje obeleženje vidi kot korak v to smer, ob tem pa si želi, da bi ljudje v sebi našli načine odpuščanja in pieteto do žrtev. Izpostavil je tudi, da je za mlade pomembno, da v prihodnje postavimo svet, v katerem bo bistveno manj sovraštva.

Ob začetku slovesnosti je državna delegacija k spomeniku položila venec. Predsednika Pahorja sta poleg Brgleza, Bervarja in Cerarja spremljala tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman in namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar.

Državnemu delu prireditve s kratkim kulturnim programom je sledila molitev za žrtve, ki jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Kulturni program je pospremila slovenska himna v izvedbi Policijskega orkestra in Orkestra Slovenske vojske, Slovenski oktet pa je izvedel pesmi Ko mene več ne bo in domoljubno Slovenec sem.

Postavitev spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam je določila novela zakona o vojnih grobiščih leta 2009. Na spomeniku je zapisana prva kitica pesmi Otona Župančiča, posvečene narodnim herojem, ki jo je pesnik v rokopisu iz leta 1949 zapisal v obliki: »Domovina je ena/ nam vsem dodeljena,/ in eno življenje,/ in ena smrt.«

Prijavi sovražni govor