Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija bo v prostorih nekdanje jugoslovanske rezidence v Rimu v prihodnjih letih, ko bodo obnovljeni, odprla svoje veleposlaništvo. Omenjena rezidenca je bila med 123 nepremičninami nekdanje skupne države iz priloge B sporazuma o sukcesiji med najbolj prestižnimi in največ vrednimi.
Na MZZ so najprej menili, da je rezidenco najbolje prodati, a so si nato premislili. Njena obnova bo stala od 2,5 do tri milijone evrov. Zanimiva je tudi njena zgodovina.
Slovenija in Srbija sta bili zaradi prestižne rezidence Vila Maraviglia v ekskluzivnem predelu Rima v dolgoletnem sporu. Po napornih pogajanjih sta se dogovorili za salomonsko rešitev: razdelili sta si premoženje, in sicer tako, da rezidenca pripada Sloveniji, veleposlaništvo, ki stoji tik ob njej, pa Srbiji.
Ta dogovor je bil sklenjen leta 2006, vendar Sloveniji v vsem tem obdobju še ni uspelo prenesti lastništva na slovensko državo zaradi zapletene italijanske administracije, so pa, kot pojasnjujejo na ministrstvu za zunanje zadeve, vsi postopki v sklepni fazi. »To so zelo dolgotrajni procesi, saj je treba zbrati dokumentacijo od začetka gradnje vile do današnjega stanja. To je v Italiji, še posebno v Rimu, zelo zahtevna naloga, kajti celoten administrativni postopek je treba izvajati v različnih nepovezanih organih in institucijah,« pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve. Problem je nastal, ker je nekdanja država na območju kompleksa še marsikaj dozidala ali prezidala, kar ni urejeno v zemljiški knjigi, natančni italijanski birokrati pa zahtevajo dokument za vsako podrobnost. Problem je tudi, ker v Italiji zemljiška knjiga ni digitalizirana.
Fašistična zgodovina vile
Zgodovina vile, ki po zunanjem videzu spominja na arhitekturo Mladike, kjer ima v Ljubljani sedež MZZ, je silno zanimiva, saj je v last Jugoslavije prešla po propadu Neodvisne države Hrvaške (NDH). Začeli so jo graditi leta 1928, nato pa so načrte do končne postavitve leta 1936 večkrat spremenili. To je bilo treba urediti tudi ob sedanjem vpisovanju v zemljiško knjigo. Lastnik stavbe je bil senator Maraviglia iz znane rimske družine Maraviglia, vendar jo je kmalu nacionalizirala italijanska država, fašistični vodja Benito Mussolini pa jo je leta 1941 dodelil v dar poglavarju NDH Anteju Paveliću. Ko jo je Jugoslavija po letu 1945 prevzela, se je Italija obvezala, da bo v okviru vojne odškodnine na približno pol hektara veliki parceli zgradila še poslopje, v katerem bodo prostori veleposlaništva, kar se je zgodilo leta 1954.
Ko so se začela pogajanja o delitvi premoženja nekdanje skupne države, sta si za celoten kompleks v elitnem predelu Rima najbolj prizadevali Srbija in Hrvaška, ki pa je nato odstopila od vile zaradi njene fašistične preteklosti. To je bil argument, ki so ga zlasti poudarjali srbski pogajalci, ker so računali, da bi lahko tako dobili v last celoten kompleks, a je nato svoj interes prijavila Slovenija.
Ko je Slovenija leta 2013 prevzela vilo, so na MZZ razmišljali, da bi jo prodali, saj so ocenjevali, da bi lahko na trgu iztržili okoli 20 milijonov evrov. Za državo in ministrstvo, ki se je znašlo v večjih finančnih težavah po izbruhu finančne krize, se je zdela to še najboljša rešitev, ker bi lahko z iztržkom od kupnine financirali širitev diplomatsko-konzularne mreže v Afriki in na Bližnjem vzhodu, kamor se usmerja slovenska diplomacija zaradi interesa slovenskega gospodarstva. Sedanji in tedanji minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je leta 2013 dejal, da bi bila prodaja vile najbolj smiselna poteza, ker da je nepremičnina v dokaj slabem stanju, sama obnova pa bi zahtevala nekaj milijonov evrov.
Naj bo slovenska
Po izboljšanju javnofinančnega položaja Slovenije in po preverjanju stanja na trgu so na MZZ spremenili odločitev. Ko smo preverjali, kaj se je zgodilo z vilo, smo dobili kratek odgovor: »Vila Maraviglia v Rimu ni bila prodana in ni naprodaj. Načrtujeta se njena obnova in uporaba,« so pojasnili na zunanjem ministrstvu. Po naših informacijah si jo je leta 2015 med obiskom v Rimu ogledal tudi predsednik vlade Miro Cerar, vendar ni jasno, kakšno vlogo je imel pri spremembi stališča.
V dodatnih odgovorih so v Mladiki pojasnili, da so leta 2014 intenzivno razmišljali, kaj storiti z najnovejšo pridobitvijo iz sukcesije. Po analizi stanja nepremičninskega trga v Rimu so sklenili, da prodaja vile ni najboljša odločitev, ker so leta 2014 cene nepremičnin drastično padle. Ko so lani ponovili poizvedovanje, za koliko bi lahko objekt prodali, so dobili toliko različnih ocen vrednosti, »da ni bilo mogoče določiti realne tržne vrednosti objekta«. Predstavniki ministrstva so po zbranih informacijah ugotovili, da omogoča italijanska zakonodaja na tej lokaciji nadomestno gradnjo, ki bi za 20 odstotkov presegala obstoječo uporabno površino. Stavba ima tudi globoko klet, v kateri je celo originalno strelišče s 40 metrov dolgo stezo. Zaradi tega so strokovne službe MZZ predlagale, da se vila z bogato zgodovino ne proda, ampak uporabi za veleposlaniške in vse vrste diplomatskih aktivnosti.
Te so doslej, pojasnjujejo v Mladiki, izvajali v Rimu v omejeni obliki, ker ima »Slovenija s sedanjim veleposlaništvom klavrno podobo«. Tako naj bi bili prostori sedanjega veleposlaništva komaj primerni za delo diplomatov, sploh pa da niso primerni za organizacijo diplomatskih srečanj, sprejemov, kulturnih dogodkov in podobno, »z vilo Maraviglia pa bi se to spremenilo«. Slovenija trenutno v Rimu najema dve stanovanji, ki pa sta po besedah Vidoviča komaj še sprejemljivi kot lokacija za resno diplomatsko dejavnost. Slovenski diplomati v teh prostorih ne izvajajo bilateralnih aktivnosti, ker so prej sramota kot prostori, vredni resne države, pravi generalni sekretar na MZZ.
Obnova za prestiž države
Glede na omejene finančne zmožnosti MZZ se postavlja vprašanje, koliko bi znašala obnova vile in predvsem, koliko bi to stalo proračun MZZ. Glede na oceno investicije bi bila celotna operacija vredna od 2,5 do tri milijone evrov, a končna odločitev, kako obsežna bi bila lahko obnova, še ni sprejeta, pojasnjujejo v Mladiki. V prvi fazi bo zagotovljeno le to, da bo lahko veleposlaništvo nemoteno delovalo.
A do tega, da bi slovenska diplomacija predstavljala Slovenijo v večnem mestu veliko bolj dostojno kot doslej, lahko preteče še nekaj časa, saj je predvideno, da bi obnovo vile financirali z iztržkom od prodaje prostorov generalnega sekretariata v Milanu, ki ga je Slovenija dobila iz sukcesije že leta 2006, a postopki vpisa v zemljiško knjigo še niso končani iz že omenjenih razlogov. Ocenjena vrednost te nepremičnine na podlagi podatkov iz leta 1991 je 4,7 milijona dolarjev. Interes za nakup obstaja, na MZZ pa pričakujejo, da bi jo lahko prodali okoli te vrednosti.
V Vili Maraviglia bi po načrtih uredili prostore za delovanje slovenske diplomacije, bilateralna srečanja in sprejeme, v pritličju pa bi bilo mogoče urediti kulturno-turistično informacijsko točko, ki bi jo lahko tudi tržili. V višjih nadstropjih bi uredili prostore za potrebe veleposlaništva, še više pa nekaj stanovanj za diplomate, slovenske umetnike in kulturnike, ki bi prihajali v Rim na izobraževanja in kulturne prireditve.
