Tiskane izdaje
Ljubljana – Najverjetnejši mandatar Miro Cerar ima dober teden dni pred glasovanjem v državnem zboru že zagotovljeno večino za izvolitev. Sinoči so potencialni koalicijski partnerji že dobili novo verzijo koalicijskega sporazuma, v kateri so povzete njihove pripombe.
Predsednik SMC za izvolitev potrebuje absolutno večino, to je najmanj 46 glasov podpore. Ker so mu podporo že zagotovili v stranki upokojencev in Zavezništvu Alenke Bratušek, že lahko računa na vsaj 50 glasov. »Nominacija zmagovalca volitev je demokratično pravilo in v zvezi s tem ne vidim nobenega problema,« je podporo pojasnil prvak Desusa Karl Erjavec. Zunanji minister je v pogajanjih s SMC dosegel, da bo prihodnja vlada zagotovila regres za vse upokojence z manj kot tisoč evri prihodka, da bodo začeli pripravljati pokojninsko reformo, ki pa ne bo »na hitro« uveljavljena v naslednjih letih, ter z usklajeno akcijo s SD pokopal idejo o socialni kapici. Je pa Erjavec popustil pri zahtevi po položaju predsednika DZ. Tako bo funkcijo v tem mandatu ohranil podpredsednik SMC Milan Brglez. Predsednik Desusa razdelitev vladnih resorjev prepušča Cerarju. »Rečem lahko le, da [Cerar] ves čas močno poudarja, da bi [jaz] še naprej opravljal sedanjo ministrsko funkcijo,« je namignil.
Da bi »Slovenija čim prej dobila čim bolj močno vlado,« so se za podporo Cerarju odločili tudi v Zaab, kjer ocenjujejo, da bi se lahko s SMC tudi hitro kadrovsko uskladili glede ministrskih mest.
Upoštevana vrsta pripomb
Včeraj pozno zvečer so potencialni koalicijski partnerji dobili novo verzijo koalicijskega sporazuma, v katerem so povzete pripombe tako levosredinskih Desusa in SD kot desnosredinske NSi. Slednjim so v SMC denimo šli nasproti s predlogom o preoblikovanju dohodninske lestvice. Tako sta predvideni ukinitev zgornjega dohodninskega razreda s 50- odstotno davčno stopnjo in preučitev možnosti za razbremenitev plač visokokvalificirane delovne sile. Desus in SD pa sta med drugim dosegla jasnejšo razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, vse stranke pa se zavezujejo finančno vzdržnemu zdravstvenemu sistemu.
Ali bo besedilo dopolnjene koalicijske pogodbe stranke zadovoljilo, bo jasno danes.
Pisanost koalicije je odvisna od odločitve NSi
Obrisi koalicije, ki jo snuje Stranka Mira Cerarja (SMC), postajajo vse jasnejši – v njej je mogoče videti Desus in SD, medtem ko je položaj Zaab, še bolj pa NSi, vprašljiv. Takšno podobo koalicije vidi Karl Erjavec, medtem ko je Miro Cerar še skrivnosten.
Verjetni mandatar Miro Cerar je ob začetku pogajalskega procesa napovedal, da si želi oblikovati najširšo možno koalicijo, vabilo je posredoval na naslove vseh parlamentarnih strank (razen SDS), medtem ko ga je Združena levica odklonila. Če bi se izšel scenarij pisane koalicije petih strank (SMC, Desus, SD, NSi, Zaab), bi imela v parlamentu kar 61 poslanskih mest oziroma bi se prvič v zgodovini sodobne Slovenije zgodilo, da bi imela vladajoča koalicija v državnem zboru ustavno večino.
A možnosti za oblikovanje takšne koalicije so, glede na potek pogajanj, majhne. Prva neznanka je NSi, ki zahteva radikalnejše reformne ukrepe na petih področjih, drugo pa vloga Zaab. Zato ne preseneča izjava Karla Erjavca, da se po njegovem nakazuje koalicija treh strank (SMC, Desusa in SD).
Cena velike koalicije
Oblikovanje pisane koalicije je bil doslej za mandatarja vedno velik izziv, saj je bilo treba za oblikovanje trdne večine upoštevati večje število interesov kot v primeru manjšega števila koalicijskih partnerjev. Pri veliki koaliciji bi morala SMC uskladiti interese štirih partnerjev, zlasti na področju razdelitve ministrskih mest. Desus bi imel vsaj tri ministre, NSi vsaj dva (gospodarstvo in zdravje), tudi SD ne bi želela zaostajati, Zaab pa bi glede na število mandatov lahko pripadlo eno ministrsko mest. V koalicijskem sporazumu je predvidenih 14 ministrstev, SMC pa bi morala glede na volilni rezultat zasesti večino vseh resorjev v vladi. Ob upoštevanju želja strank bi Desusu, SD, NSi in Zaab pripadlo osem ministrstev, za SMC pa bi jih ostalo le še šest. Upoštevajoč še mandatarja bi tako imela zmagovalka volitev manj kot polovico ministrov in lahko bi se zgodilo, da bi bila v vladi preglasovana. Zato se zastavlja vprašanje, ali bo Cerar pripravljen pristati na takšno razdelitev ministrskih stolčkov oziroma ali bo pripravljen plačati tolikšno ceno za koalicijo z ustavno večino.
Zaiskrilo se je tudi na relaciji NSi-SD. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je pozval prvaka SD Dejana Židana, naj ne obračunava z njihovo stranko prek socialne kapice, slednji pa mu je odgovoril, da obžaluje podtikanja. Nobena skrivnost ni, da sta SD in NSi najbolj zainteresirani za vodenje resorja za gospodarstvo in zdravje.
Druga možnost je koalicija SMC, Desus in SD. V DZ bi imela 52 glasov, kar je na ravni dosedanjih koalicij, predvsem pa bi bila z vidika usklajevanja različnih interesov veliko bolj obvladljiva. V tem primeru bi SMC pri razdelitvi ministrstev lažje uveljavila svojo politično moč, saj ji ne bi bilo treba preveč popuščati in bi lahko celo ohranila večino v vladi. Ko mora ministrski zbor sprejeti kakšno težjo odločitev, je to lahko zelo koristno. Vsi dosedanji mandatarji so tem vidikom oblikovanja koalicije posvečali veliko pozornosti, pri čemer je običajno relativna zmagovalka pri delitvi ministrstev dajala koalicijskim partnerjem največ koncesij.
