Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada in sindikati javnega sektorja so že z dogovorom, ki so ga podpisali julija, presegli 70 milijonov, kolikor je bilo predvidenih za odpravo vseh plačnih anomalij. Za koliko več se bodo sindikati izpogajali pri izplačilu preostalih nesorazmerij, odpravo varčevanja in usklajevanje delovnih mest, ki so primerljiva z zdravniškimi?
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja bodo prihodnji ponedeljek spet sedli za skupno pogajalsko mizo. Stališča morajo zbližati predvsem na treh področjih – odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom, sprostitvi še veljavnih varčevalnih ukrepov ter o delovnih mestih in nazivih, ki so primerljiva z zdravniki. Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, si vlada želi, da bi se o ključnih stvareh dogovorili septembra, do konca oktobra pa že podpisali dogovore, da bi lahko končali pripravo proračuna. Sodeč po izkušnjah iz prejšnjih pogajanj, so takšna pričakovanja precej nerealna.
Že po prvem srečanju v ponedeljek je bilo namreč jasno, da so vladni načrti in sindikalno razumevanje daleč narazen, in to ne samo v finančnih učinkih, ampak tudi glede vsebine.
Ko je rast, ne bi varčevali
Na sindikalni strani prevladuje mnenje, da se glede varčevalnih ukrepov ne bi bilo treba veliko pogovarjati, saj jih ob napovedani več kot štiriodstotni gospodarski rasti težko še kdo prepriča o nujnosti nadaljevanja varčevanja. Na podlagi dogovora iz decembra 2016 pričakujejo, da bodo premije kolektivnega dopolnilnega pokojninskega zavarovanja in regres za letni dopust, ki ga del uslužbencev še vedno ne prejema v celotni, vrnjeni na prvotno raven, kot so bili pred letom 2012. Po zelo okvirnih ocenah bi izplačilo polnega regresa pomenilo dodatnih štiri milijone evrov, za premije kolektivnega zavarovanja ocene izdatkov znašajo od 25 do 30 milijonov evrov.
Za odpravo anomalij do 26. plačnega razreda in za pooblaščene uradne osebe bo namenjenih več kot 71 milijonov evrov, kar so se dogovorili in podpisali že julija. Minister Koprivnikar je v ponedeljek povedal, da so za anomalije nad 26. razredom predvideli štiri milijone evrov. »Slišati je bolj šala kot nek resen pristop, posebno zato, ker je vladni predlog nad 26. razredom zelo selektiven, povezan predvsem z izboljšanjem v državni upravi ter agencijah in skupini J. Za znanost, izobraževanje in kulturno pa ni nobenega predloga, čeprav so povprečni plačni razredi prav v znanosti in izobraževanju za univerzitetno izobražene najnižje od vseh dejavnosti v javnem sektorju,« je kritičen Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Štrukelj: Zahtevali
Delno se bodo pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij gotovo prepletala z usklajevanjem plač na delovnih mestih, primerljivih z zdravniškimi. Po mnenju vlade so to zgolj visokošolski učitelji, raziskovalci z doktoratom, v zdravstvu farmacevti specialisti in klinični psihologi. Skupaj naj bi to izenačevanje po vladnih izračunih stalo 14,2 milijona evrov. Vendar je razumevanje, kaj je s čim primerljivo, zelo različno. »Po našem mnenju so to gotovo raziskovalci na inštitutih in na področju izobraževanja od vrtca do univerze,« je dejal Štrukelj in poudaril, da je v kolektivni pogodbi že od leta 2002 zaveza, ki pravi, da morajo biti plače zdravnikov na posameznih ravneh v odstotkovno izraženem razmerju do plač učiteljev. Plače učiteljev v osnovni in srednji šoli se primerjajo z zdravniki brez specializacije, saj imajo oboji sedmo stopnjo izobrazbe, plače zdravnikov specialistov pa se primerjajo s plačami univerzitetnih učiteljev. »Ta razmerja so porušena. Zahtevali bomo zvišanje plač, ker so zaostale tudi za plačami v državni upravi, in se ne bomo pretirano ozirali, ali so to anomalije ali kaj drugega,« je odločen Štrukelj.
