Tiskane izdaje
Ljubljana – Na silvestrovo je Državna volilna komisija za poslanca predlagala Branka Kurnjeka. Zasedel bo sedež Trude Pepelnik (DL), ki je pred novim letom odstopila. V pičlem mesecu po zahtevah demonstrantov tudi po odpoklicih bomo v poslanskih klopeh priča kar trem zamenjavam.
Prva zamenjava je posledica izvolitve Boruta Pahorja za predsednika republike. Njegov sedež je že zasedla Ljubica Jelušič (SD). Pepelnikova je pred novim letom odstopila, ker jo je sodišče maja lani obsodilo zaradi ponareditve uradne listine. Zaradi sodne odločitve, da je kršil zakon pri opravljanju izpita iz nemščine, bo konec meseca obveljal še odstop poslanca SDS Branka Mariniča. Podobnih odstopov v preteklosti ni bilo veliko. V prejšnjem mandatu so, denimo, pravnomočno obsojenemu poslancu SNS Srečku Prijatelju mandat odvzeli. Odstopil ni.
Mlinaričeva le dva premalo
V vseh treh zadnjih primerih stranke obdržijo svoje sedeže. Namesto v volilnih okrajih bolj uspešnih kandidatov bodo poslanci postali manj uspešni kandidati iste stranke. Na parlamentarnih volitvah le na videz izbiramo med kandidati, katerih imena so na lističih. Glasovi se namreč štejejo strankam, ki sorazmerno rezultatu tudi dobijo sedeže v parlamentu. Posledica je, da so izvoljeni kandidati, ki jih je v okrajih volilo malo volivcev, ne pa tisti, ki so zbrali veliko glasov, iz dela okrajev pride v parlament več poslancev, iz dela pa sploh nihče.
Namesto Pepelnikove, ki jo je v okraju Ruše na izrednih volitvah volilo 11,21 odstotka volivcev, bo poslanec Kurnjek, ki je za DL kandidiral v dveh mariborskih okrajih. V enem je zbral 10,86, v drugem 10,85 odstotka in s tem za las prehitel Pavlo Mlinarič, ki je v šestem mariborskem okraju zbrala 10,84 odstotka. Če preračunamo: Mlinaričevi, ki jo je volilo 1186 volivcev, bi poslanski sedež pripadel, če bi DL tam volila le dva volivca več. Pepelnikova, Kurnjek in Mlinaričeva so bili v svojih okrajih po rezultatu vsi na četrtem mestu. Pepelnikova je v Rušah zbrala 899 glasov. Največ, 2357 glasov so volivci v Rušah namenili Vlasti Krmelj (SDS), na drugem mestu je bil Vekoslav Šterman (PS) s 1386, na tretjem pa Marjana Kotnik Poropat (Desus) z 920 glasovi. V DZ je poleg Pepelnikove prišla še Poropatova.
Odstop mogoč, odpoklic ne
Dve izvolitvi v Rušah sta pomenili, da je bil eden od mariborskih okrajev zadnje leto brez poslanca. Sorazmernostni volilni sistem, ko volimo stranke, je razlog, da si je težko zamisliti institut odpoklica poslanca, ki v slovenski pravni zgodovini ni neznanka. Bil je temelj ustavne ureditve občin, republik in zveze republik od leta 1974, ko je bil uveden delegatski sistema Edvarda Kardelja. Ta sistem je bil z odpoklici funkcionarjev na vseh ravneh ukinjen z uvedbo splošnih večstrankarskih volitev po sorazmernostnem sistemu, ki omogoča zastopanost v parlamentu strankam, ki jih voli tudi zelo malo volivcev.
Zamisel, da bi z večinsko odločitvijo ljudje lahko odstavljali »manjšinske« poslance ali stranke, je v nasprotju z logiko tega sistema. V čisto konkretnem sistemu, po katerem volimo, se pa sploh zaplete. Posledica morebitnega odpoklica poslanca v njegovem okraju bi namreč bila, da ta okraj poslanca izgubi in ga dobi neki drug okraj. V primeru Mariniča, ki je v tretjem ptujskem okraju zbral 36,01 odstotka in s tem precej prehitel drugouvrščeno Matejo Avbelj Valentan (PS) s 13,02 odstotka, bo sedež po odstopu pripadel Andreju Čušu (SDS). Tega je 32,10 odstotka volivcev volilo v prvem ptujskem okraju, ki ga v državnem zboru že zastopa Franc Pukšič (SLS). Ta je bil v tem okraju drugi s 17,94 odstotka.
Koliko bo večinskega sistema
Izhod, kako omogočiti tudi odpoklic poslanca, je z obuditvijo ideje o dvokrožnem večinskem volilnem sistemu konec lanskega leta ponudila SDS, a se zdi, da so možnosti za uspeh predloga enake ničli. Uveljavitev tega sistema je s spremembo ustave leta 2000 onemogočila dvetretjinska večina poslancev.
Precej gotovo je, da večine za ponovno spremembo ustave ne bo mogoče doseči že zato, ker velik del poslancev v večinskem sistemu nima možnosti za ponovno izvolitev. Je pa, kjer funkcionarje volimo po večinskem sistemu, denimo pri županih ali predsedniku republike, razmišljanje o institutu odpoklica vsaj mogoče; čeprav je poimenovaje zavajajoče, ker gre v resnici za institut, kako doseči predčasne volitve. Takšne, kakršne bodo v Mariboru, kjer je z novim letom tudi odstopil župan Franc Kangler.
