Oškodovanci pokojninskega zakona po pravico v Strassbourg

Prostovoljno pokojninsko zavarovanje: Pet ljudi, ki se čutijo oškodovane, vložilo tožbe na ESČP.

Objavljeno
17. november 2016 16.14
Slovenija, Ljubljana, 29.Junij2012, ZPIZ. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Ljubljana - Pet ljudi, ki se čutijo oškodovane zaradi tiste spremembe v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki jim je vplačila prostovoljnega pokojninskega zavarovanja drugače upoštevala za nazaj, je vložilo tožbe proti državi na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Določila, ki jih je prinesel ZPIZ-2, da vplačila prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ne štejejo več za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez odbitkov, kot so po ZPIZ-1, temveč le kot boniteta za daljšo delovno dobo od 40 let, in to ne le po uveljavitvi reforme 1. januarja 2013, temveč tudi za nazaj, so prizadela med 22.000 in 23.000 ljudi.

V prepričanju, da se jim je zgodila krivica, sta Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat delavcev trgovine Slovenije vložili zahtevo za ustavno presojo po njihovem mnenju spornih členov, po skoraj treh letih čakanja na odločbo ustavnega sodišča pa so maja letos dočakali hladen tuš - ustavni sodniki so presodili, da ZPIZ-2 v delu, v katerem določa pogoje pokojninske dobe brez dokupa, ni v neskladju z ustavo.

Sindikati so že tedaj napovedali, da bodo pravico iskali naprej. Ker njim kot instituciji ni bila kršena pravica, so s strokovno podporo strali ob strani petim zavarovancem, ki so jih spremenjena pravila prizadela, pri vložitvi tožbe na ESČP v Strassbourgu. Med pritožniki je ženska, ki ji je po ZPIZ-1 leta 2012 manjkalo 4 mesece, da izpolni pogoje za starostno upokojitev, po uveljavitvi ZPIZ-2 pa mora zaradi tega, ker čas vplačevanja prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ne šteje več za starostno pokojnino brez odbitkov, čakati še devet let.

Druga pritožnica je začela delati pred osemnajstim letom starosti, ker se ji ne upošteva prostovoljno plačanih let, zdaj pa je nezaposljiva, bo morala pet let čakati na možnost upokojitve, brez da bi imela kakršenkoli dohodek. »Največ prizadetih je v trgovinski dejavnosti.

Verjeli so v pravni red.

Nekateri so plačevali tudi po 14 ali 15 let, zaradi različnih poslovnih modelov, ker niso bili zaposleni za polni delovni čas, so jim tudi na zavodu za zaposlovanje svetovali, naj si dokupijo,« je izpostavil Ladi Rožič iz trgovinskega sindikata. Večina pa je bilo brezposlenih, ki so jim prav tako na zavodu prigovarjali, naj se jim ne prekine pokojninska doba in so zato vsak mesec nakazali po 57 evrov.

Andreja Toš Zajšek iz ZSSS je pojasnila, da so se za tožbe odločili, čeprav v Sloveniji niso izčrpana vsa pravna sredstva, ker bi se za to nekdo moral upokojiti z malusi, se pritožiti na odmero in potem še na vse sodne instance, kar bi trajalo predolgo. Sindikalisti pa so pozvali zakonodajalca, naj pravičnost ponovno vzpostavi s spremembo spornih določil in tako ljudem vrne zaupanje v pravno državo.