Tiskane izdaje
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo morala z uveljavitvijo novele zakona objaviti podatke o posojilih, ki so bila iz državnih bank prenesena nanjo. Javni bodo tako podatki o kreditodajalcu in kreditojemalcu, višini posojila, o tem, kdo ga je odobril in kako je zavarovano, banka pa bo morala razkriti tudi bruto stanje dolga posameznika dolžnika. Gre za posojila, razvrščena v razreda D in E, torej tista, ki zamujajo več kot 90 dni. DUTB se na objavo že pospešeno pripravlja.
PS: Državne banke, bi bile v nekonkurenčnem položaju
V DL, podobno tudi v SDS, so predlagali, naj bodo javni tudi podatki o slabih posojilih omenjenih razredov, ki jih banke, ki so bile deležne ukrepov za krepitev stabilnosti, niso prenesle na DUTB. Vendar dopolnilo ni bilo sprejeto, proti je bilo 39 poslancev.
»Za nami je dobro desetletje dobro organizirane kraje bank,« je zahtevo po razkritju vseh slabih posojil pojasnil Bojan Starman (DL), a poslancev ostalih koalicijskih strank ni prepričal.
Državljani, ki so za sanacijo bank dali 3,5 milijarde evrov, imajo pravico izvedeti, kam je šel njihov denar, je dejal tudi Janez Ribič (SLS).
Jani Möderndorfer (PS) je opozoril, da se bodo komitenti bank v državni lasti zbali, da ne bodo mogli več odplačevati svojih posojil, zato bodo v strahu pred javno objavo raje z zasebnim bankam. S tem dopolnilom bomo povzročili še večjo bančno luknjo, je opozoril.
Po besedah Maše Kociper (PS) bi se s tem dopolnilom odprlo bančne skrivnosti na nedopusten način. »Tri slovenske banke, ki smo jih dokapitalizirali, postavljate v nekonkurenčen položaj,« je opozorila tiste, ki so napovedovali podporo dopolnilu DL. »Očitno si nekdo želi uničiti banke, ki bodo v lasti države: NLB, NKBM in Abanke,« je dejala tudi Renata Brunskole (PS).
Da razkritje teh podatkov ne bo dalo celovitega odgovora, kaj se je dejansko zgodilo v bankah, je opozoril Matevž Frangež (SD) in vlado pozval, naj pripravi zakon o javnih preiskavi.
Javni tudi podatki o plačah in drugih bonitetah
Z novelo zakona se bo sicer obveznost posredovanja informacij javnega značaja z organov javnega sektorja razširila tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin. S tem se po prepričanju notranjega ministra Gregorja Viranta zmanjšuje korupcijska tveganja in povečuje odgovornost in učinkovitost upravljanja z javnim premoženjem.
Podjetja bodo morala posredovati podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in trajanju posla, razen če ne bi to huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Bodo pa v vsakem primeru morala razkriti podatke o donatorskih, svetovalnih, sponzorskih ali avtorskih pogodbah.
Javni bodo tudi podatki o plačah, odpravninah in drugih bonitetah članov uprav in nadzornih svetov ter podatki o plačilnih transakcijah javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, ki izvajajo gospodarsko javno službo, ter podjetij v 100-odstotni javni lasti.
