Tiskane izdaje
Ljubljana − Državni zbor je na današnji seji sprejel paket zakonskih predlogov za implementacijo arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. V razpravi so koalicijske poslanske skupine izrazile podporo svežnju, v opozicijski SDS v obravnavi niso sodelovali, glasovanje pa so obstruirali. Poslanci so štiri zakonske predloge obravnavali po nujnem postopku.
Gre za zakone o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško, o zemljiški knjigi, o morskem ribištvu ter interventni zakon, ki jih je vlada sprejela sredi oktobra in jih je Slovenija lahko sprejela samostojno, brez sodelovanja Hrvaške.
SDS: Ukrepanje ni potrebno
V opozicijski SDS v obravnavi niso sodelovali in so bili proti sprejetju, saj je po njihovem mnenju kakršnokoli ukrepanje Slovenije v zvezi z implementacijo arbitražne razsodbe nepotrebno in verjetno celo škodljivo za državo, je v imenu poslanske skupine dejal Danijel Krivec.
V poslanski skupini NSi zakonu o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško in zakonu o zemljiški knjigi niso nasprotovali, zakon o morskem ribištvu so podprli, pri interventnem zakonu pa so glasovali proti.
Temeljni zakon o evidentiranju državne meje
Poslanci so najprej obravnavali zakon o evidentiranju državne meje s Hrvaško. Gre za ključni zakon, saj bo podlaga za vse druge zakone v svežnju. Cilj predlaganega zakona z dvanajstimi členi je zagotoviti pravno podlago za evidentiranje državne meje s Hrvaško v evidenci državne meje in uskladitev podatkov drugih evidenc, ki jih vodi slovenska geodetska uprava.
Zatem je bila na vrsti novela zakona o zemljiški knjigi: novost je, da postopek dopolnitve zemljiške knjige ne bo več izključno predlagalni postopek, temveč je primarno postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga bo v celoti izkazovala resnična stvarnopravna razmerja in bo v celoti usklajena z zemljiškim katastrom. Predlog zakona o spremembah zakona o zemljiški knjigi sicer spreminja zgolj 229., 231. in 232. člen zakona o zemljiški knjigi.
Sledila je obravnava sprememb zakona o morskem ribištvu, ki bodo omogočile izdajo posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov, saj bodo slovenski ribiči v skladu z določili iz hrvaške pristopne pogodbe z uveljavitvijo arbitražne razsodbe lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaški pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju.
Nazadnje je bil na vrsti še predlog posebnega zakona, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča. V javnosti je bolj poznan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi, njegov namen pa je ohraniti pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške.
Slovenija mora zakonodajo ustrezno prilagoditi do 29. decembra, ko se izteče polletni rok po arbitražnem sporazumu za pripravo vsega potrebnega za uveljavitev arbitražne razsodbe.
