Porušeno zaupanje razburja, četudi še niti predlog ni

Ljubljana – Prihodnji teden se bo ponovno sestala strokovna delovna skupina, ki se ukvarja s pripravo nabora ukrepov, na podlagi katerih bi ministrstvo za delo pripravilo paket sprememb delovne zakonodaje. Čeprav zadeva ni še niti v fazi predloga, je že razprava o tem, da bi porušeno zaupanje lahko bilo razlog za odpuščanje, zelo razburila sindikate.

Možnost, da bi lahko delodajalec kot razlog za to, da bi delavca odpustil, navedel, da je med njima porušeno zaupanje, je, čeprav poteka razprava šele v okviru delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), sindikaliste spravila na noge. Večina tistih, ki so se oglasili v zvezi s tem, pravijo, da se o tej možnosti nočejo niti pogovarjati, in napovedujejo – če bi predlog v resnici postal zakonska materija – številne posledice, tako v smislu, kako bo škodoval zaposlenim, kot v smislu, kakšne korake bodo sami ubrali v bran delavskim pravicam.

Prenagljeni komentarji?

Kako sta se sedanja razprava in upor začela? Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so marca predstavili strateški dokument Za dostojno delo, katerega namen je bil, pravijo na MDDSZ, spodbuditi razpravo o ukrepih, s katerimi bi omejili negativne učinke atipičnih oblik dela in povečali nadzor na tem področju. ESS pa je potem ustanovil strokovno delovno skupino, katere mandat je strokovna razprava o ukrepih – tako tistih, ki so navedeni v dokumentu, kot drugih, ki bi jih dali delodajalci in sindikati – s katerimi bi dosegli pozitivne rezultate v boju proti atipičnim oblikam dela. Skupina se je doslej sestala trikrat in razpravljala o različnih predlogih socialnih partnerjev. »Mandat skupine ni sprejetje ukrepov, temveč zgolj strokovna obravnava predstavljenega dokumenta in možnih ukrepov na tem področju. Dokler delo strokovne delovne skupine ESS še poteka in gre za predloge, o katerih trenutno ni jasno, ali sploh in v kakšni obliki bi lahko bili predmet končnih usklajevanj s socialnimi partnerji, vsebine posameznih predlogov ministrstvo ne bo komentiralo,« so nam sporočili z MDDSZ.

Po zaključku dela skupine bo MDDSZ nabor ukrepov, ki bodo izšli iz strokovne razprave, kot konkretne zakonske spremembe ponovno predstavil širši javnosti in socialnim partnerjem.

Foto: Delo

Za ene ekstremna, za druge srednja pot

Medtem ko sindikalisti opozarjajo, da bi bilo tako določilo, ki bi uveljavilo odpuščanje zaradi porušenega zaupanja, katastrofalno za zaposlene, saj bi se delodajalci lahko zlahka znebili neposlušnih ali, denimo, starejših delavcev, pa je slišati glasove, ki v tem vidijo srednjo pot med predlogi nekaterih delodajalcev, da bi bilo mogoče odpuščanje brez kakršnegakoli navajanja razlogov, in željami sindikatov. Možnost odpustitve zaradi porušenega zaupanja naj bi imela tudi varovalke pred zlorabo – natančno določeno odpravnino (v številu plač), ki naj bi bila izplačana takoj ob odpustitvi, obvezen poskus mediacije pred dokončno odločitvijo in določitev kvote oziroma zamejitev, koliko odstotkov delavcev na leto je mogoče tako odpustiti.

To bi bilo, menijo nekateri, za delavce boljša zaščita od sedanje prakse, ko delodajalci kot razlog za odpuščanje navedejo poslovne razloge. Odpuščeni potem svojega nekdanjega zaposlovalca toži, sodišče mu da na koncu prav, a podjetju ga vseeno ni treba vzeti nazaj v službo, izplača pa mu, na primer, za pet plač odpravnine, in to kaki dve leti po prenehanju delovnega razmerja. Torej bi bil, trdijo zagovorniki uvedbe novega odpustitvenega razloga, tak način bolj prijazen do delavca, kakor je sedanja praksa. Opozarjajo tudi, da so ob zadnji noveli zakona o delovnih razmerjih postopkovno olajšali odpuščanja, vsebinsko pa se na to področje niso spuščali že dve desetletji.

Ena od posledic tega, da slovenski trg dela velja za nefleksibilnega, je prekarizacija, z lažno espejizacijo, veriženjem pogodb za določen čas in drugimi negotovimi oblikami dela.

Najti bo treba kompromis

Delodajalska stran je v svojih odzivih razmeroma skopa, saj pravijo, da je vse skupaj še v fazi razprav v delovni skupini. »Možnosti za hitro prilagajanje so v globalni ekonomiji pomembne za delovanje gospodarskih subjektov. Za trg dela v Sloveniji pa praviloma veljajo ocene, da je še vedno premalo fleksibilen in nezmožen hitrega prilagajanja makroekonomskemu položaju slovenskega gospodarstva. Temu se pridružuje še dejstvo o neustrezni davčni obremenitvi posameznih oblik dela in posledično previsokih stroških dela v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Zato Gospodarska zbornica Slovenije pričakuje, da bodo prihodnja pogajanja socialnih partnerjev prinesla ustrezne premike in rešitve ravno na teh področjih,« je komentirala Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog.

Zato pa so bistveno bolj glasni sindikalisti. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič (ZZZS) je že konec julija na zadnji seji ESS, na kateri je bil med drugimi navzoč predsednik vlade Miro Cerar in je bila namenjena predvsem nekakšni spravi med socialnimi partnerji in dogovoru, da ponovno sedejo za skupno mizo, napovedal, kje se bodo lomila kopja: »Izredno smo občutljivi, da bi porušenje zaupanja opredelili kot odpovedni razlog. Sindikati smo dolžni narediti vse, da se to ne bi zgodilo. To bomo preprečili tudi z demonstracijami, če bo treba, s stavko, če bo vlada trmasto to poganjala naprej, in na koncu tudi z referendumom. Pravočasno smo opozorili vlado, naj ustavi konje v tem delu.«

Ostre izjave so se potem vrstile še od njegovih kolegov. Sekretar sindikata državnih organov Drago Ščernjavič je tako pred nekaj dnevi svoje stališče o nesprejemljivosti takega določila podkrepil z besedami: »Da bi delodajalec zaposlenega odpustil, ko bo podal svoje stališče, pripombo ali mnenje, je prispevek k dodatni norosti v Sloveniji.« Ladislav Rožič, sekretar sindikata delavcev trgovine pri ZZZS, pa je dejal, da »če gre tak predlog naprej, je tisto, kar je danes v Franciji, malenkost«.