Tiskane izdaje
Odbor je današnjo sejo po dveh urah razprave prekinil in jo bo nadaljeval predvidoma v petek.
V ZL, kjer so zahtevali sejo odbora, so prepričani, da bi morali primer Cimosa z Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesti na Slovenski državni holding (SDH) ter da bi bilo treba to naložbo države označiti za pomembno ali strateško. Družbo bi bilo treba prestrukturirati tako, da bi se ohranilo čim več delovnih mest, in zaposlenim dati več besede pri upravljanju, je predlagal Luka Mesec (ZL). Sedanji načrt, ki je narejen za tri do pet let, bo po njegovem mnenju le podaljšal agonijo.
Plan B po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Mirande Groff Ferjančič predvideva, da DUTB odkupi terjatve od bank in Hete, slabe banke nekdanje avstrijske banke Hypo, v skupni višini 26 milijonov evrov, kot je bil namen italijanskega sklada Palladio Finanziaria. Te terjatve so zavarovane s premoženjem Cimosa s tržno vrednostjo okoli 30 milijonov evrov.
Poleg tega bi, kot je bil načrt v primeru transakcije s Palladiem, lastniki odpisali in v kapital pretvorili sto milijonov evrov dolga. DUTB pa bi Cimosu odobrila sedemmilijonski kredit pod tržnimi pogoji, ki bi ga Cimos porabil za likvidnost, je povedala državna sekretarka.
»Ne gre za državno pomoč,« je poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, saj da bo DUTB izvedla ukrepe finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki so bili dogovorjeni z italijanskim skladom.
Glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh je dejal, da bo DUTB v prihodnjih dneh in tednih v pogajanjih z deležniki poskušala doseči, da se plan B sprejme kot izvedljiva možnost za krepitev Cimosa in njegovo dolgoročno uspešnost. Za to je ključno, da ima stranke in dobavitelje, z dobrim poslovanjem pa bi se tudi ohranila delovna mesta.
Sestanek s kupci dober
Predsednik uprave Cimosa Gerd Rosendahl je povedal, da so na dobri poti pri reorganizaciji in da je pomembno, da družba postane konkurenčna. Kupce namreč zanimata kakovost in cena ter da je družba finančno vzdržna. Sestanek s kupci prejšnji teden v Nemčiji je potekal zelo dobro, Cimos ima pri njih še vedno velik ugled, podprli so tako plan A kot plan B, je povedal.
Cimos naj bo strateška državna naložba
Prvi mož Cimosa je poudaril, da je potrebna hitra rešitev in da »mora ta zgodba vzdržati več kot en mandat«. Ta naložba države bi morala biti opredeljena kot strateška, je menil in dodal, da si stranke želijo vzdržnega podjetja in ne želijo slišati, da se bomo čez tri ali pet let znova pogovarjali o prodaji.
Člani odbora so bili skeptični do načrtov države. »Pri planu B se odpirajo številna vprašanja,« je opozoril Jernej Vrtovec (NSi), med drugim zakaj ni bil del tega načrta že izveden, kaj bo s Cimosom čez tri ali pet let, kakšna je finančna konstrukcija in kako bo DUTB prepričala, da deluje kot zasebni vlagatelj. Države, v katerih Cimos zaposluje, bi morale pri reševanju sodelovati, je prepričan poslanec. Treba bi bilo ohraniti zdrave dele družbe, gnile pa takoj odrezati, je menil Vrtovec in poudaril, da je pomemben tehnološki razvoj podjetja.
Tudi Franc Breznik (SDS) je izpostavil potrebo po tehnološkem prestrukturiranju podjetja in zagotovitvi konkurenčnosti, pri tem pa menil, da v DUTB ni pravih ljudi, ki bi bili sposobni izpeljati prestrukturiranje. Tudi on se je zavzel za to, da bi v pogajanja vključili države, kjer ima Cimos proizvodnjo. Po prestrukturiranju pa bi bilo treba narediti revizijo poslovanja Cimosa v zadnjih desetih letih, je predlagal.
»Za to mora nekdo odgovarjati,« je o dejstvu, da je dobro podjetje pristalo na robu katastrofe, dejala Alenka Bratušek (NP) in dodala, da pri nas nihče za nič ne odgovarja. Treba je najti rešitev, ampak dolgoročno, ne za tri ali pet let. Podjetja in banke bi morali prodajati strateškim lastnikom, ne finančnim skladom, kot so primeri zadnjih privatizacij, je poudarila.
Marko Pogačnik (SDS) je s prstom pokazal na Balogha, o katerem je izrazil mnenje, da bi moral takoj odstopiti oziroma biti razrešen. Poudaril je, da DUTB ni sposobna izpeljati sanacije podjetij.
