Tiskane izdaje
Ljubljana – Zločini v Siriji nad civilnim prebivalstvom zaradi uporabe kemičnega orožja odmevajo tudi v Sloveniji. O vojaškem posredovanju razmišljajo mnogi. Mnenja so različna, enotno pa je prepričanje, da bi morali odgovorni pred Mednarodno kazensko sodišče v Haagu.
Danilo Türk, nekdanji predsednik republike in namestnik za politična vprašanja pri generalnem sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu, o razmerah v Siriji in morebitnem odgovoru na razmere v tej državi pravi, da je treba pred kakršnokoli akcijo počakati na izsledke preiskave ZN – ali je bilo uporabljeno kemično orožje (sarin) in kdo ga je uporabil. »Če je bilo uporabljeno kemično orožje, potem gre za hud mednarodni zločin in vojno hudodelstvo, ki povzroči individualno kazensko odgovornost. V tem primeru je treba poiskati odgovorne in jih postaviti pred Mednarodno kazensko sodišče,« meni Türk.
Ni rešitve brez diplomacije
Za uveljavljanje mednarodnega kazenskega prava si je treba vzeti čas in pri tem biti zelo dosleden. Vojaški poseg v Siriji brez mandata varnostnega sveta ZN bi bil pravno problematičen, dodaja Türk. Vendar je treba upoštevati dve stvari: učinkovitost in legalnost. »Kakšnemu cilju naj bi služila vojaška akcija? Odgovora na to še nimamo. Tu je kaznovalni vidik vojaškega posega, a za to nima trdne pravne podlage. Končnega odgovora tudi ni pri vprašanju legalnosti – kateri organ lahko odobri vojaški poseg?« razmišlja Türk.
Če vzamemo primer iz Bosne in Hercegovine, se je takrat zgodil vojaški poseg, ki je bil v funkciji diplomacije in je pospešil proces, zaključek katerega je bil daytonski sporazum. Podoben primer se je pozneje zgodil na Kosovu, kjer ni bilo vnaprejšnje odobritve VS ZN, vendar je hkrati z vojaško akcijo potekala diplomatska aktivnost (Martti Ahtisaari in Viktor Černomirdin). Uporaba kemičnega orožja v Siriji je povzročila velik moralni šok, zato velike razprave o vojaškem odgovoru ne presenečajo, doslej pa se je tudi izkazalo, da odločitve v primeru Sirije niso preproste. »Trenutno je težko povedati kaj več. Želel bi si, da bi mednarodna skupnost poslušala Združene narode. Generalni sekretar Ban Ki Moon je predstavil konkretno vizijo, kako naprej: to je ženevski proces mirne rešitve sirijskega konflikta. Brez diplomatskega instrumenta rešitve ne bo. Ni vojaške rešitve, lahko pa je politična in diplomatska rešitev,« je prepričan Türk.
Vajgl: Počakajmo na preiskavo
Podobno razmišlja evropski liberalni poslanec Ivo Vajgl (Zares/ALDE), ki meni, da gre v Siriji predvsem za politični problem in zato je treba problem reševati s političnimi sredstvi. »Sem proti neizogibnosti vojaškega kaznovanja. Počakati je treba na preiskavo preiskovalcev ZN,« pravi Vajgl.
Jelko Kacin iz iste evropske politične skupine (LDS/LADE) meni, da če bo dokazana uporaba kemičnega orožja, bo moral sirski predsednik Al Asad pred Mednarodno kazensko sodišče. »Problem pri diktatorjih je, da nobena lekcija ne zaleže. V BiH so se sprenevedali do konca, prav tako na Kosovu, dokler se ni zgodilo vojaško posredovanje. Spet smo pred dilemo, koliko časa lahko odlašamo z ukrepanjem. Dlje ko se to dogaja, težje so posledice. V nekem trenutku se je treba odločiti in zaščititi ljudi,« meni Kacin.
Na domačem političnem parketu NSi podpira odločno vojaško posredovanje v Siriji. Napad s kemičnim orožjem v Damasku zahteva odgovor mednarodne skupnosti, pravijo v najmanjši parlamentarni stranki. Njihovo stališče je zanimivo, saj je v nasprotju s pozivom papeža Frančiška vsem vernikom, naj molijo za mir in spravo v Siriji. Podpredsednik odbora za zunanja politiko Jože Jerovšek (SDS) meni, da je položaj v tej državi zelo zapleten, zato da je treba biti previden pri odločitvi, kako se bo poskušalo rešiti problem. V SDS o tem še nimajo stališča, Jerovškovo osebno mnenje pa je, da sankcije zaradi nedopustne uporabe kemičnega orožja morajo biti, a da rešitve ne bodo hitre. V vladni SD se zavzemajo za usklajeno akcijo Evropske unije in varnostnega sveta ZN. »Treba se je izogibati akcijam, ki bi za seboj pustile še večje razdejanje. Utrjevanje delitve sveta po neokolonialnih načelih zavračamo, pri tem pa se zavedamo tudi svoje odgovornosti za vzdrževanje sistema varnosti po svetu,« pravi predsednik SD Igor Lukšič.
