Tiskane izdaje
Ljubljana – Tradicionalni letni posvet diplomacije, ki se je danes za zaprtimi vrati začel na Brdu pri Kranju, letos sovpada z izrazito ekonomsko šibkostjo Slovenije. Ta se z veliko težavo bori, da bi EU dokazala svojo verodostojnost. V interesu države je, da ostane v Evropi prve hitrosti, je dejal predsednik Borut Pahor.
Srečanja se tokrat udeležuje približno 50 vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev. Danes sta jih nagovorila predsednik republike Borut Pahor in zunanji minister Karl Erjavec, v sredo bo nastopila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek.
Današnja razprava je bila namenjena evropskim vprašanjem in zunanjepolitični strategiji, jutri bodo v ospredju dvostranske zadeve in multilateralna vprašanja, v sredo pa bo glavna tema gospodarska diplomacija. Letošnji diplomatski posvet sovpada s časom najbolj načete slovenske kredibilnosti in mukotrpnega dokazovanja, da je država svoje finančne težave sposobna rešiti sama. Slovenska zunanja politika pa je brez strateške vizije o svojih mednarodnih ciljih.
V EU prve hitrosti
Predsednik republike Borut Pahor je v govoru poudaril, da je obstanek v najbolj poglobljenem jedru Evropske unije eksistencialno pomemben za interese naroda in Slovenije. Evropa se bo v prihodnje razvijala z več hitrostmi, zato je treba biti med prvimi, kar je samo delno odvisno od tukajšnje politične volje. V knjižici z naslovom Osvežitev strategije zunanje politike, ki jo je razdelil med zbrane diplomate, je poudaril, da je umestitev odvisna predvsem od kvalificiranosti za to, da ostaneš v prvi skupini – in ta bo v vsakem primeru Evropa z enotno valuto. Meni, da se bosta procesa širitve in poglobitve izvajala hkrati, nekatere države pa bodo pri tem zaostajale.
»V našem interesu je, da smo v Evropi prve hitrosti. To pa ni naša zunanjepolitična ali evropska usmeritev, ampak predvsem domača naloga – če ocenjujemo, da je to naš nacionalni interes,« je dejal predsednik republike.
Pričakuje soglasje za novo konvencijo o prihodnosti Evrope, predvidoma po evropskih volitvah, omenil pa je tudi možnost razprave o prenosu več pristojnosti na Unijo. Pripomnil je, da je po 15 letih dozorel čas za pripravo nove strategije slovenske zunanje politike, zato si bo prizadeval, da bi dokument nastal v razumnem času.
Potrebujemo strategijo
Slovenija potrebuje novo zunanjepolitično strategijo, ki bo določila vlogo v mednarodnem prostoru in določila vitalne interese, je zjutraj, na začetku posveta, dejal minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Nujen je razmislek o vlogi slovenske zunanje politike, še posebno zaradi hitrih sprememb v mednarodni skupnosti, je povedal minister, ki želi, da bi državni zbor novi dokument sprejel še letos. Strategija iz leta 1999 je zdavnaj zastarela, takratne cilje, članstvo v EU in Natu, je država izpolnila in od lani poteka razprava o novem zunanjepolitičnem dokumentu, izhodišča zanj so že sprejeta.
Slovenija, ki je bila še v času predsedovanja Evropski uniji zgodba o uspehu, mora urediti svoj javnofinančni položaj oziroma dokazati, da zmore svoje težave sama urediti, je komentiral Erjavec; to je po njegovih besedah izziv tudi za pravkar začeto leto. Med evropskimi prednostnimi nalogami je navedel širitev EU ter skupno varnostno in zunanjo politiko, med multilateralnimi izzivi prizadevanje za uspešno kandidaturo v svet Združenih narodov za človekove pravice v obdobju 2016–2018. V zvezi z dvostranskimi problemi LB je ponovil stališče uradne Ljubljane, da se ti rešujejo v okviru sukcesije, in ne na hrvaških sodiščih.
Mreža in varčevanje
Slovenski zunanji politiki tačas manevrski prostor določata kriza in varčevanje. V svetu ima 49 diplomatsko-konzularnih predstavništev, med njimi 42 ambasad, v preteklih dveh letih so jih zaprli šest. V prihodnje zapiranj menda ne bo, v Mladiki pričakujejo, da bi prvo novo veleposlaništvo odprli že prihodnje leto: razmišljajo predvsem o Tanzaniji, s tem bi izkoristili stavbi nekdanje jugoslovanske ambasade in rezidence, ki ju je Slovenija dobila po nasledstvu.
Načrtujejo tudi diplomatsko navzočnost v Perzijskem zalivu, ministrstvo za zunanje zadeve pa pripravlja strokovno podlago za določitev lokacije. Odločajo se med Kuvajtom, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Erjavec postavlja v ospredje odpiranje vrat gospodarstvu in internacionalizacijo poslovanja; tudi reorganizacija mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev bi morala pomagati slovenskemu gospodarstvu. S proračunom za zunanje ministrstvo za letos ni zadovoljen, a je to zdaj menda stalni problem vseh ministrstev.
