Tiskane izdaje
Ljubljana – »Slovenska ustava že zdaj vsebuje vse ustavne podlage za uveljavitev fiskalnega pravila. Zato nasprotujem spremembam 148. člena. Ustave ni mogoče uporabiti za dosego pragmatičnih političnih ciljev in vnašanje parcialnih interesov za spreminjanje ekonomskega sistema.«
Tako nam je dejal član strokovne skupine ustavne komisije dr. Lojze Ude, ko smo ga vprašali o razlogih za njegovo odklonilno mnenje do predloga za spreminjanje 148. člena ustave, s katerim naj bi v naš pravi red vnesli zlato fiskalno pravilo. Pojasnil je, da ustava v prvem odstavku 148. člena določa, da morajo biti vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe zajeti v njihovih proračunih, v 149. členu pa, da so krediti v breme države in poroštvo države za kredite dovoljeni le na podlagi zakona.
Državni zbor je z zakonom tudi ratificiral pogodbo o fiskalnem pravilu. Ta pogodba je na podlagi določb 8. člena in drugega odstavka 153. člena ustave zavezujoča tudi za državi zbor. V našem sistemu velja načelo primata mednarodnega prava, kar pomeni, da morajo biti zakoni v skladu z veljavnimi mednarodnimi pogodbami (določba drugega odstavka 153. člena ustave). Zaradi tega pomeni že ratifikacija pogodbe o fiskalnem pravilu »zavezujoča in trajna pravila«. Slovenska pravna ureditev torej zagotavlja spoštovanje fiskalnega pakta. Zaradi tega sprememba in dopolnitev ustave nista potrebni.
Besedilo predloga ustavnih sprememb je vendarle pripravljeno in bo ob zadostni politični podpori tudi sprejeto. Kje vidite največje pasti?
V splošnem je največja pomanjkljivost gradiva ignoriranje problematike gospodarske rasti. Še več, gradivo očitno izhaja iz neoliberalističnega pojmovanja države oziroma njene vloge na področju gospodarstva, torej iz osnovnih premis te ekonomske doktrine, ki so deregulacija, privatizacija, zmanjšanje javne porabe in »vitka« država. Zdrava fiskalna politika in uravnoteženost proračunov sta seveda nujni za zdravo in uspešno gospodarsko politiko. Dvigniti le elemente fiskalne politike na ustavno raven, vse gospodarske pobude in aktivnosti države pa prepustiti materialnim možnostim in stihiji, pa pomeni ustavno uveljavitev neoliberalistične ekonomske doktrine. Iz dokumentov in tudi iz zadnjih razprav na odboru za finance je razvidno, da vlada nasprotuje proračunski porabi za investicije, ki bi spodbujale gospodarsko rast.
Trdite, da se želi predlagano ureditev izrabiti za to, da se neoliberalistična doktrina povzdigne na ustavno raven?
Tako je. Gre za izkoriščanje gospodarske krize za ustavno uveljavitev neoliberalističnega ekonomskega sistema.
Kaj sporočiti Bruslju, če fiskalno pravilo ne bo izrecno zapisano v ustavo?
Organom EU in mednarodnih finančnih institucij bo treba pojasniti, da je v slovenskem pravnem sistemu fiskalno pravilo uveljavljeno na podlagi že veljavnih določb ustave in zaradi načela primata mednarodnega prava na podlagi zakona o ratifikaciji pogodbe o fiskalnem pravilu. V nasprotju z interesi države bi bilo v primeru nesprejetja spremembe 148. člena ustave očitati tistim, ki so glasovali proti spremembi tega člena, nasprotovanje fiskalnemu pravilu, še bolj škodljivo pa bi bilo mnenje, da to pravilo ni bilo vneseno v slovenski pravni sistem in da naša država ni izpolnila svoje obveznosti iz ratificirane pogodbe o fiskalnem pravilu.
