Tiskane izdaje
Ljubljana – Tik pred sobotnim kongresom Socialnih demokratov, na katerem bodo izbrali novo vodstvo stranke, so lokalni organi stranke že imenovali večino delegatov. Vseh je približno 395. Ponovna izvolitev Boruta Pahorja za predsednika SD vsekakor ni samoumevna, nasprotno. Kaže, da bo odločitev padla po drugem krog glasovanja.
Poznavalci razmer v socialni demokraciji in naše preverjanje na terenu potrjujejo, da je pred sobotnim kongresom SD težko napovedati, kdo bi lahko postal novi predsednik stranke. Niti glavni tajnik Uroš Jauševec, ki ima največ stikov z lokalnimi organi stranke, niti vodje območnih organizacij – Srečko Meh (Velenje), Matjaž Han (Laško), Anton Colarič (Ljubljana) in Goran Blaško (Postojna) – se tudi zdaj, ko je sestava delegacij že znana, ne izrekajo o tem, kdo bo končni zmagovalec: Borut Pahor, Igor Lukšič, Patrick Vlačič ali Zlatko Jenko. Zadnjemu sicer v primerjavi s prvo trojico ne pripisujejo velikih možnosti za vstop v drugi, odločilni krog glasovanja.
Delegatska računica
Kongresa SD se bo udeležilo približno 395 delegatov. Četrtino jih določijo v forumih stranke (Mladi forum, Ženski forum, Delavska zveza itd.), preostale tri četrtine pa v 58 območnih organizacijah stranke. Te glede na teritorialno pokritost še najbolj spominjajo na občine iz časov nekdanje Jugoslavije. Število delegatov določa število članov posamezne območne organizacije; 37 članov stranke predstavlja en delegat. Po tem kriteriju ima SD največ članov v območni organizaciji Ljubljana, ki bo imela kar 32 delegatov, Velenje od 12 do 16, Postojna pa, denimo, le dva.
Izjave vodij občinskih odborov so diplomatske. Colarič in Blaško pravita, da je treba vrh stranke prevetriti, Meh in Han pa odgovarjata dvoumno: »Smo proti in za Pahorja.« To paradoksalno izraža realno stanje v stranki. Večina Socialnih demokratov namreč meni, da je nujno potrebna sprememba, a obenem je Pahor še vedno politik, dobro poznan v slovenski javnosti.
Poznavalci notranjih razmer v SD ocenjujejo, da bi približno tretjina delegatov lahko izrekla podporo Lukšiču, preostali dve tretjini pa naj bi se razdelili med Vlačiča in Pahorja. Po nekaterih napovedih bo približno 200 delegatov, torej polovica, proti Pahorju. Za drugo polovico bi lahko bilo namreč ključno sporočilo, ki ga v soboto tudi pričakujejo od dosedanjega predsednika, ali namerava vstopiti v tekmo za predsednika republike. Pahor bi se v drugem krogu verjetno soočil z Lukšičem ali Vlačičem, mogoče, a manj verjetno pa je celo, da bi ga oba nekdanja najožja sodelavca premagala že v prvem krogu.
Vsesplošno lobiranje
Naši viri v SD v šali pripovedujejo, da so v teh dneh zmogljivosti mobilnih telefonskih operaterjev obremenjene še bolj kot ponavadi zaradi vsesplošnega lobiranja in dogovarjanja območnih organizacij in delegatov.
Ni namreč nujno, da bodo delegati iz posamezne območne organizacije glasovali enotno. V Celju so, denimo, sklenili, da bodo podprli Lukšiča, vendar nam je več virov povedalo, da to zagotovo ne velja za vse delegate.
Notranjsko-kraška pokrajinska organizacija SD (10 delegatov) bo v 80 odstotkih podprla spremembe, prav tako pa, pravi Blaško, ne bodo vsi glasovali enako, čeprav so si na začetku za to prizadevali.
V Ljubljani, pojasnjuje Colarič, so sprejeli sklep, da bodo na kongresu podpirali kandidate, ki so člani njihove lokalne organizacije. Če upoštevamo dejstvo, da je Lukšič član SD v Ljubljani, je sporočilo jasno, a – opozarjajo naši viri – tudi prav vsi delegati iz prestolnice ne nameravajo podpreti nekdanjega ministra za šolstvo.
Med forumi je šel z izrekanjem podpore še najdlje podmladek stranke, ki se je izrekel za spremembe, torej za Lukšiča ali Vlačiča. A je tajno glasovanje pokazalo, da ima Pahor sicer manjšinsko, a še vedno solidno podporo tudi med mladini.
Trajna ali prehodna odločitev
Na kongresu SD ne bodo volili le predsednika stranke, ampak tudi v vse druge organe v stranki. Zanimiva je tekma med nekdanjim glavnim tajnikom Dušanom Kumrom in sedanjim tajnikom Jauševcem.
Podobno bo pri izbiranju podpredsednikov – SD ima štiri, razdeljeni pa so po dva med oba spola. Za moški »podpredsedniški del« kandidirajo nekdanji minister za kmetijstvo Dejan Židan, Zoran Kramar ter nekdanji poslanec in sedanji župan Velenja Bojan Kontič. Veliko podporo imata po informacijah znotraj stranke Židan in Kontič, zato njuna izvolitev ne bi smela biti negotova.
Bolj zapleteno je pri ženskih kandidatkah, saj kandidirajo obe evropski poslanki Tanja Fajon in Mojca Kleva ter znane socialne demokratke: nekdanja ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, sedanja podpredsednica Alenka Kovšca in nekdanja poslanka Breda Pečan. Napovedi v SD so, da imata evroposlanki veliko možnosti, a da izkušenih političark ne bi smeli podcenjevati.
Rezultat bo, se strinjajo naši viri v SD, odvisen od različnih dejavnikov: čustev, nezadovoljstva s tem, kar se je s stranko in vlado dogajalo v prejšnjem mandatu, in tehtnega premisleka, kaj bi bilo dobro za stranko in levico v Sloveniji. Lahko se celo zgodi, da bo nova ekipa samo prehodna in bo morala stranka v bližnji prihodnosti znova odločati o kadrovskih spremembah na vrhu. Se pa večina naših sogovornikov v SD strinja, da je treba stranko po organizacijski in finančni plati temeljito sanirati. Pahor o kandidaturi
za predsednika države
Borut Pahor je niz intervjujev za različne medije včeraj nadaljeval s pogovorom za Radio Ognjišče. Med drugim je napovedal, da bo svojo odločitev o kandidaturi za predsednika republike sporočil junija. Priznal je, da se je s funkcijo predsednika republike spogledoval že vse svoje politično življenje: »Kateri športnik pa ne razmišlja o tem, da bo enkrat olimpijski zmagovalec.«
